Begunke

Begunke Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Keslerjeva [= Vera Albreht], Begunke, Ženski svijet, Zagreb, let. 2, št. 8, 1. 8. 1918, str. 319.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

»O gospa, kaj je še daleč odtod?
Rade bi še prišle do vlaka,
doma nas gladna deca čaka,
kaj je še dolga, dolga pot?
Tri dni sem živež okrog iskala,
zadnjo obleko sem sabo vzela,
z ušes sem zlate uhane snela,
da sem jih kmetu za moko dala.
Da je še dolga pot se bojim,
rada bi še prišla do vlaka,
pri oknu me gladna deca čaka,
da ji še danes kruh razdelim« .

Po prašni cesti begunke do vlaka,
v črne rute rujave obraze odete,
težka bremena na hrbtu, v lica razgrete,
hite, kjer jih deca in kamenje čaka …

Opombe urednice

1. V kazalu številke 8 piše Bjegunke, v skupnem kazalu letnika Begunka.
2. Naslednja objava: http://www.histriaweb.eu/wp/wp-content/uploads/2014/09/e-brochureHQ.pdf
3. Pesem Begunke je prva znana objavljena pesem Keslerjeve o Veliki vojni. Rokopisa ali tipkopisa ni, zato ne poznamo datuma nastanka.