Ban Jelačič Slovanski Lipi v Pragi

Ban Jelačič Slovanski Lipi v Pragi anonimno

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 45 (8.11.1848)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Slavno družtvo! Ljubljeni bratje! Moje dozdanje dela vam kažejo, za kogá se poganjam in kaj de želim. Kakor sim od ljubezni do slovanstva nadušen, ravno tako sim tudi do živiga prepričan, de je slovanstvo nar močnejši podpora avstrijanskiga cesarstva, de pa nasproti tudi slovanstvo brez Avstrije obstati ne more, in „ako bi Avstrije ne bilo, bi jo mi še le vstvariti mógli.“ Ni tedej pametniga človeka, ki bi ne spoznal, de je obstanje Avstrijanskiga z obstanjem slovanstva, in tega z unim, v nar tesnejši zavezi.

Moja dolžnost kot iskreniga Slovana je tedej bila, iz sovražtva do slovanstva izvirajočo, Avstríi protivno stranko v Pešti ponižati in zatréti: ali med tem ko sim se čez Pešt ‒ gnjezdo madžarskiga gospodarstva ‒ vzdignil, so stopili v Peštu naši obojni sovražniki na noge, in ko bi bili ti na Dunaji premagali, bi bila moja zmaga v Peštu le zmaga na pol, in toliko terdnejši bi se bila oblast naših sovražnikov na Dunaji vstanovila. Tedej sim se s svojo armado proti Dunaju vernil, ukrotiti slovanskiga sovražnika v poglavitnim mestu Avstrijanskiga. Brezkončno je bilo moje veselje, ko sim vidil, de so naši česki bratje ‒ z menoj edine misli, ktero so njih poslanci, zapustivši Dunajški deržavni zbor, poterdili ‒ svoje zmagovavne bandera pred Dunajsko mesto prinêsli, de bi meni in moji armadi bratovsko roko podali in tukaj ali junaško zmagali ali pa slavno padli.

Mene je prepričanje pred Dunaj pripeljalo, de veljá sovražniku slovanstva, in nadjam se, de Vi moje djanje ne le razumete, temuč tudi podpirate.

V glavnim stanišu horvaško-slavonske armade Cvelfaksingu 22. kozoperska 1848.

Spremite moj pozdrav!

Jelačič s./r. ban.

Na to pismo je slovanska lipa slavnimu banu 25. kozoperska odgovor dala, v kterim svojo serčno radost na znanje da, de je svitli ban s svojo junaško armado iskreni branitelj slovanske slobode in avstrijanskiga cesarstva, ‒ de mu popolnama zaupa in de bo po vsi svoji moči njegovo slavno prizadevanje podpirala.