Baba, ded in smrt

Nekoč sta živela zelo uboga baba in ded. Pa je prišla k nji¬ma smrt in jima dala denarja, da bosta laže živela. Podpisali so tudi pogodbo, da bo eden izmed njiju dal smrti dušo, brž ko bo ta prišla k njima.

Ded in baba sta nato lepo živela dalje. Žena je možu stal¬no zatrjevala, da ga ima tako rada, da bi namesto njega tudi umrla, pa ne samo enkrat, marveč tudi večkrat, če bi bilo treba. Tedaj pa je žena zbolela in, ker jima je končno zmanjkalo denarja, je vse kazalo, da bo sedaj prišla bela smrt po svoje plačilo.

Ded pa si je mislil: »Zdaj bom ženo preskusil, če bi res umrla namesto mene!« S svojim sosedom se je do¬menil, naj ta pride v hišo oblečen kot smrt, ženi pa je rekel: »Ti si že tako hudo bolna, pa sem si mislil, da bi bilo najbolje, da bi smrt, če bo slučajno prišla k nama, vzela kar tebe. Ali ti je prav?«

»Prav je, popolnoma prav! Rada umrem namesto tebe!« »Smrt že gre semle po naši gorici! Ali pa boš zares rada umrla namesto mene?« jo je še naprej skušal ded.

»Rada, rada, saj sam dobro veš!« je vzdihnila žena. »Če je tako, potem se bom skril v peč, da me smrt ne bo našla. Pa ji ne smeš povedati, kje sem skrit!« »Ne bom, ne!« mu je obljubila vdano in vzdihnila, ded pa je zlezel v peč in zaprl za seboj vratca. Tedaj so se odprla vrata izbe in vstopila je bela smrt. Bil je že mrak, tako da žena ni spoznala soseda, zavitega v belo plahto. ,Smrt' je pristopila k ženi, ta pa ji je zašepetala: »Ne vzemi me! Pusti mi še življenje, čeprav sem sedaj bolna! Vzemi rajši mojega moža, ki je skrit v peči!«

,Smrt' pa ni slišala dobro, zato je baba povedala glasneje: »Mož je v peči!« Toda ,smrt' je že segla po njej in takrat je baba od strahu zakričala: »Kaj ne čuješ, da je moj stari v peči?«

Tedaj pa je smrt' odgrnila belo plahto in ji pokazala svoj pravi obraz. To pa je ženo tako hudo ujezilo, da je skočila s postelje k peči, od koder je privlekla svojega moža, vsega sajastega: »Tak si torej ti, moj mož!« je kričala. »Jaz te Srnam tako rada, da bi še umrla namesto tebe, ti pa se iz mene in iz smrti delaš norca, in bi povrh še rad, da bi že prej skoprnela od strahu, preden bi prišla prava smrt?«

In baba je naenkrat postala tako zdrava, da sta morala oba, mož in sosed, kar ročno pobegniti pred njo iz hiše. Od tedaj ni nič več hotela umreti namesto svojega moža!

Ded in baba sta živela še precej let. Ko pa sta se že naveličala lakote in starosti, tedaj je v resnici prava smrt prišla po oba naenkrat.