Bčeli
Bčeli. Oliban |
|
Pervokrat bèli svit mladega lĕta,
Hčerka slovenska! Ti dans zablišči;
V Tvojo naj hvalo bo pesmica peta,
V Tvojo se srečo naj: Živi! glasi.
Živi! si verla, ko drobna sestrica,
Koji povzela si mično ime;
Bčela slovenska Ti bit'je resnica,—
Bog Te ohrani rojaki želé.!
Bog Ti ohrani perutice mlade!
Duha i nježne moči Ti krepúj,
Zrak Ti razjasni, obsonči livade,
Gore, ravnine okol' Ti vedrúj!
Da se po polju prostejše spustila,
Cvětja nabirat boš pisani kras,
Višej se dvigala, bolj bogatila
Z dihtnimi snopči slovenski Parnas.
Da boš šumljaje vlastencov udanih
Vnemala serca, budila mladost,
V persi bezvĕstne sinuhov zaspanih
Pa da zabadala svojo boš ost.
Da boš o dobi sedajni šumeči,
Ko ti velja le zedinjeni trud,
Vžigala plam rodoljubja goreči,
I pa nebeške jedinosti čut!
Da jednodušni v povzdigo domije
Dĕlamo, sklenemo glave i dlan,
Miljeni majki pa skoraj zašije
Sreče i slave i svobode dan! —
Tàko navdušaj, takó poveličaj
Bčela marljiva, Slovence okrog,
„Zmalega rase veliko” to spričaj
Tvoja bodočnost, — i živi Te Bog!
Oliban.
.