Atlanta, obisk pri biografih
| ← Tace | Atlanta, obisk pri biografih Morje Tomaž Šalamun |
Mlaj → |
| |||||||
Hugo van der Goes, srečal se s topim
Borom. Raztrgalo ti bo opekline. Natrgaj
žajbla in ga zlagaj z žerjavom, od
zunaj, pred okna, za vsako nadstropje
majhen vlak. In Mies van der Rohe,
angeli naj te čistijo, angeli. Še iz
planincev delaš tope debele žuželke z
rdečkastimi krili, ki jih je treba
odtiskovati reže s kovanci. Stopinja me
ne briga. Pretežko je, kar ostane kot
sled. Samo spomin ne sluh in vonj, kako
si zjokal, kako je zaškripal sneg, ko
sem že dvigal nogo. Fotografiral si. Bil
si živ. Slama ni preveč lepo gorela.
Sestre so te zaščitile, kot da so te že
jedle v žari. (Tako kot Victoria Carr,
ki je preletela Atlanitk z žaro
svojega brata / mizo kraljice Viktorije,
ki ji jo brat kupil na avkciji,
so pripeljali pozneje. / Z Metko imava
na njej toast.) In kdo je bil Dos Passos?