Anton Gojmir Kos

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Anton Gojmir Kos
Table
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Odpora ni, zato smo žalostni. Fedra
je polna glicerina. Cipresa, ki naj
bi splala sok na Tavridi, omaguje.

Vem, da polžek gleda skozi hribe.
Vem, da se vzpne. Vidim, da
velikanom bliska v čeljusti. Topel

trebuh kozmosa je elastičen.
Pokroviteljski in prazen. Kosa, srp,
bucika in mačeta, vsi so isti. Ne

opravljajo svoje funkcije. Smrt
odmeriš kot poleno in ga preložiš.
Se spomnite? Anton Gojmir Kos,

preden umre, kako zasika svetloba
po ledenih svečah na škofjeloških
strehah, ki jih slika? Tak velik gospod

na kaj takega prej sploh ni pomislil.
Zažarel je, ko mu je žena prala
čopič. Se naslonil na luč in ugasnil.