Angleška politika na severu

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
ANGLEŠKA POLITIKA NA SEVERU
Janez Trdina
Spisano: Selma Brdar
Viri: Po Zbranem delu Janeza Trdine.
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Tiste države najtrdneje stoje in najbolj gotovo napredujejo, ki se za kratke, le na videz prijetne dobičke ne zmenijo, ampak se zadeve, na kateri njih podlaga stoji, in pogoja, od katerega njih dolga sreča in njih obstoj odvisi, poprimejo in vse nanj obračajo, kar se godi in kuje. Med temi umnimi državami je tudi Anglija, ki je na kupčijo zidana, ki vse za in s kupčijo stori, ki se za kupčijo pri vsaki priložnosti poteguje. Vedno le ta namen pred očmi, so Britanci svoje mogočno brodovje osnovali, so si oblast čez morje pridobili, selišča po vsem svetu napravili. Tudi druga ljudstva, kakor Španjoli, Portugizi, Francozje in Holandi, so imela cvetoče trštvo, ki je bilo vir narodnega bogastva, pa le za kratek čas. Njih cilj in konec ni bila le kupčija, ampak najbolj razširjanje svoje zemlje in zmaga čez sosede; zato so pa svojo važnost na morju tako kmalu eden za drugim zgubili, dokler je v roke Angležev prišla, ki si z vedno enako gorečnostjo prizadevajo, jo obdržati, utrditi, povišati, na vseh krajih in od vseh strani zavarovati. Da je njih država tako močna in slavna, je tej vedno enaki gorečnosti pripisati. Anglija je sicer ustavno kraljestvo, kjer se velikrat ministri menijo in vrstijo. Pa če imajo ravno posamezni ministri tudi svojo posamezno domačo politiko, se vendar nikdar tista politika države ne pozabi in v nemar ne pusti, ki kupčijo in brodovje zagovarja in brani in skrbno na vse čuje in pazi, kar bi njima nevarno biti zamoglo. Prva potreba je tu, gledati, da se kaka druga bližnja država na morju ne vzdigne, ki bi moč Anglije z uničenjem ali s kratenjem njenega brodovja ne spodrinila, podkopala in prekucnila. Zgled te pazljivosti ravno zdaj pri ravnanju in počenjanju Angležev na severu v dansko-holsteinskib zadevah jasno vidimo. Ko se je predlanskim med Nemci in Danci mešati jelo, se je koj videlo, da Palmerston drugega ne želi kakor dansko kraljestvo ponižati in raztrgati. Med tem in Anglijo ni bilo poprej najmanjšega prepira; le to je Britance zbadalo, da imajo Danci precej močno brodovje, ki se še od leta do leta pomnožuje. Samo tega brodovja se jim sicer ni bilo bati, ker je bilo vendar le majhna spotika proti njihovim 1000 vojnim ladjam, Pa Danci imajo Ruse in Švede za sosede, ki imajo tudi veliko dobrih bark. Vsem tem trem sosedom mora enako ležeče biti, da Britanija preveč ne prevaguje, ampak da se ji kolikor mogoče graja postavi in zavira naredi. Zatorej si nasproti tudi ona prizadeva, te tri zedinjene sovražnike oslabiti, najpoprej enega in potem drugega in tretjega si s poti spraviti in tako nevarnost odvrniti, ki na severu od dne do dne hujša postaja, ker se Rusi, Švedi in Danci z vedno večjo marljivostjo morja navajajo in si ladje napravljajo. Torej se ni temu čuditi, ker se niso Britanci v holsteinskih homatijah nikakor prijazno obnašali, ampak z vsemi močmi puntarjem radi na roko šli, to se ve, da po angleško, namreč proti velikemu, gotovemu plačilu. Vedno so se govorice raznašale, da gre britansko brodovje Nemcem na pomoč in da bo ono Kopenhagen obleglo. To se sicer ni zgodilo, pa kdo ve, če bi se vendar ne bilo, ako bi se ne bile okoliščine puntarjev premenile? — Ko so bili Schleswig-Holsteinci od Dancev stiskani, se je namreč v Frankobrodu neizrečen hrup zagnal, si mogočno nemško brodovje napraviti in z njim sovražnika pokončati. Tem zabavljicam so se sicer že Angleži po pravici smejati smeli, ker so imele prazne žepe in lačne želodce za podlago. Ko se pa te reči Prusi poprimejo in jo goreče izpeljavati začenjajo, ko se v Berlinu eno za drugim po sto tavžent za nove ladje obljubuje in pruski kralj tudi po vsaki ceni na morju sloveti hoče, se je zdelo, da tisto nemško brodovje ne bo le sanja lačnih zgrajačev. — In zdaj se tudi obnašanje Britancev premeni; Schleswig-Holsteincev ne zagovarjajo več; nasproti se pa zopet Dancem bližajo in so celo pripravljeni jim pomagati. Zmed dvema zlegama se mora manjše izvoliti. Tega se je tudi Palmerston držal. Rajši je še celotnost danskega mu manj nevarnega kraljestva obranil, kakor bi si s podpiranjem puntarjev mogočnim Pruskim prostorne schleswig-holsteinske luke odprl in si še veliko nevarnejšega sovražnika na glavo spravil. To je vzrok, da so zdaj ravno Britanci najbolj marni, danskemu kraljestvu zopet velikost pridobiti, ki jo je pred 1848 imelo.