Amerika (1)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Jelen Amerika
Živa rana, živi sok
Tomaž Šalamun
Generacija
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana predpotopna
in po Šalamunu, sem vesel, arabski, zato takoj prosim,
 da mi odpustite prvi verz.
Nastopala bo domovina, ženske, kruh vseh vrst in jezikov,
french dreams, državne nagrade in agave.
Might even Zoran Kržišnik come on the scene,
nona, klobuki none
in kako zares mislim, da je gospod Bucik večji slikar
od Jakopiča, ker je naslikal mojo mamo.
Kaj je gospa Hribar rekla o mojem bivšem šefu, kako je
nacionaliziral tovarno:
he was polite, absolutely charming, fuk in komunizem
sta mu sijala iz oči istočasno in Izidor Cankar ga
 je imal rad.
I`ve no complaints.
In nekaj neverjetnih detajlov iz mojega podzemskega
 življenja, da boste ostrmeli , wow!
zakaj do svojega tridesetega leta sem se navadil
ljubiti vse. Nimam cmokov v grlu.
Imam lopar, zrak da diham, štorastost, ki mi varuje
dušo in briljanco in Maruško in Ano in prijatelje,
ki z njimi spim, svoje telo in poetry.
In tudi strašne bolečine, ki jih brcnem kot
 kanglo za mleko.
Kardelja, ki mu odpustim vse, ker je upal, da bo
imela Ljubljana milijon in pol prebivalcev, ker
bodo ljudje drveli v socializem.
Človek naj bo sojen po sanjah.
Krastače, med, luna, vrbe, Split, Baltik, deteriorer
in nikoli ne bom pozabil, kako smo potovali iz Krakowa
v Gdansk.

Poglavar najame prerivača, podkupi šefa kompozicije
vlaka in potem družina mirno spi v prvem razredu,
se zbudi s soncem na sveru,
s peskom, s Hanzeati, s kragulji in orli
in naredi lok do Alp.
Kje so plavali, chatting with efendis, Yiddische mamas,
se zavijali v šale in jedli kekse z županom Mostarja,
kje smo peli?
Absolutno bo omenjen vrt gospe Nardelli in njen
stari Buick.,
kako sem ranjen od pogovora s Hewittom, chairmanom
Johna Deera, ki je zajtrkoval s Titom in mu ponujal
oderuške pogoje za traktorje.
On, da absolutno ceni Jagodo Bujič, in da so bili
leta 1880, ko se njegova stvar začenja, do tridesetega
leta obriti in potem kosmati.
In,
il mio carissimo amico di cui non posso pronunciare
il nome, il Dzoran, viene da lui?
Sure, but not for fuck lady, not for fuck
in kaj ta beli bernardinec dela, lula?
Pascali, žareča zver, ladje,
Second Avenue, mit, Third Avenue, light,
kje si moj dashiki?
Tudi bo notri dan San Domenico v Taormini in kako
sem se zapacal, ko sem se o njem pogovarjal z Royem
McGregor Hastijem, fašistom,
kako sva si še zavpila: če naju ujamejo, zahtevajva
ambasado, če gre vse po sreči ob devetih zvečer pri
Ivu, Trastvere.
In on je rekel, ti si obupen Italijan in je bilo

ob pol šestih zjutraj na Stazione Termini,
ko je prišel otovorjen s knjigami, iz katerih sem
prepisoval Jonasa za svete namene revolucije
in sem grozil, da ga bom ubil.
Od takrat naprej letim z letali in gledam zemljo.
Od takrat naprej imam Social Security Number in sem
renegat.
Največji slovanski pesnik. Right.