Aljažev stolp na Triglavu

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Otvoritev Vodnikove koče
delo brez podpisa
Izdano: Planinski vestnik 25. avgust 1895 (1/8), 122
Viri: dLib 8
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Dne 7. avgusta opoldne je prvikrat solnce obsijalo najvišjo stavbo na Slovenskem, ki jo je tako duhovito zasnoval vlč. gospod župnik J. Aljaž in po njegovem načrtu tako lepo izvršil g. Belec, kleparski mojster v Št. Vidu nad Ljubljano. Ta dan bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenske turistike.

Težavno je bilo spraviti stolp na vrh Triglava. Šest korenjakov, ki so od mladega vajeni hoji po njega strminah, je znosilo v tednu dni posamezne, 15 do 20 kg težke kosove na višino. Tukaj so jih sam g. Belec in štirje pomočniki zopet v petih urah sestavili, staknili, zatrdili in na vse strani pričvrstili. Štiri močne bakrene vrvi, katere so vrhu stožaste strehe zavite v klobčič, so izpeljane v skale in vanje krepko pritrjene, peta bakrena vrv pa drži v bližnje snežišče na severni strani kakih 30 metrov daleč. Le-ta bode bolje odvajala strelo od stolpa ter od klinov in žrebljev, ki so zabiti v skalovje in zaliti s cementom. Stavba je okolo in okolo obložena z 1 m visokim kamenenim zidom, da bode uspešneje kljubovala viharju. Vrata so majhna zato, da burja nima tolike moči; zapirajo se sama. Zunaj stolpa je edino slovenski napis, znotraj pa glede strele svarilni napisi v slovenskem, nemškem, laškem, ruskem, francoskem in angleškem jeziku. Ob notranji steni je razpeta sloveča Bernhardova Triglavska panorama z imeni vseh vidnih vrhov in krajev; po njej se vsakdor lahko razgleda široko po prekrasni zemlji, ki se razgrinja pod njim z vso svojo mirno veličastnostjo. Prozorov ali oken je osem v dveh vrstah. Skozi štiri gornja gledaš lahko stoje, skozi štiri spodnja pa sedé. Šipe so premične in se lahko snamejo, če hoče gledalec na odprtino nastaviti daljnogled. V stolpu se nahajajo dve polici, dva samovara, šest kositrnih kozarcev, dve volneni odeji, trije stoli, barometer in vpisna knjiga. Toplomer je nameščen zunaj.

Stolp je izdelati iz najboljše železno kovine tako solidno in praktično, da se mu ni prav nič bati ne burje niti strele. Edino šipe utegne strela pobiti, zato pa jih bo vedno pod skalo pripravljenih v nadomestilo. Izkušeni, osiveli vodniki in delavci, ki so bili že neštevilnokrat na Triglavu in do dobra poznajo silne elemente, zatrjujejo, da nikakor ne bo strela uničila stolpa.

Vse stroške za ta imenitni razglednik in zavetnik je založil njega izumitelj vlč. gospod župnik Aljaž, ki je že od leta 1887. snoval sedaj srečno izvršeni načrt. Iz srca mu čestitamo na popolnem uspehu in na neomejenem priznavanju, katero mu ustno in pismeno izražajo najodličnejše osebe, turisti in turistinje prve vrste. Dosedaj je prejel že nad dvajset pravih slavospevov za svoje delo. Naj mu bo ta hvala nepristranskih ljudi najlepše povračilo za njegovo domoljubno požrtvovalnost, katero so nekatere domače kukavice htele prešerno ujesti, pa tudi veselo bodrilo za izvršitev vseh plemenitih namer v čast in slavo preljube slovensko domovine. Bog vsemogočni pa mu brani trdni stolp ter čuvaj vseh nezgod domačine in tujce, ki bodo iz njegovega varnega zavetja občudovali prelepo stvarjenje božje!