Alica v računalniku

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
ALICA V RAČUNALNIKU
Milan Dekleva
Spisano: Nina Grobelšek
Izdano: Cankarjeva založba, Ljubljana, 2000(COBISS)
Viri: Dekleva, M. (2000); Alica v računalniku
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



UVOD V BREZČASJE


Carrollova Alica me je navduševala v mladosti in me še zdaj. Spoznal sem, da je Charlesu Lutwidgu Dodgsonu uspelo nekaj, kar je uspelo le redkim umetnikom: poraziti čas. V Čudežni in Ogledalni deželi časa preprosto ni! Brezčasje kajpak ni neka kapriciozna domislica, ampak načrt svobode, v katerem sodeluje celotna človekova zavest in kjer je treba izrabiti vse zvijače jezika, logike in igre. Nihče ne more odigrati šahovske partije nazaj, od matne pozicije do otvoritvene poteze, z izjemo Alice. Nihče ni bil najprej kraljica in potem majhen sanjavi otrok - razen Alice. Ali pač? Pač, pač, globoko verjamem v možnost, da se slehernega bitja lahko dotakne sinjina razprtega sveta. Da bi jo doživeli, nam ni treba potovati na skrajni rob vsemirja. Vtkana je v naše trajanje, v toplino doma, prah cest, v nasmeške igrač, utripanje srca, v pesmi, slike in glasbo, s katerimi smo se obdali, da bi prestopili mejo svoje samote. Vtkana je v sprehode prvih zaljubljanj in tovarištvo dolgoletnih druženj, v učenje in razdajanje znanja. Vtkana je v računalniška okna, zaupljive živalske poglede in zelenilo travnika in gozda. V Čudežni in Ogledalni deželi je vse mogoče, saj ubornih šest števil (ali sil, ki uravnavajo tek vesolja) nadomešča eno samo, nedoločljivo pravilo domišljije. Kjer ni časa, ni prostora: fiziki bi temu rekli singularnost, jaz pa nenavadnost. Najbolj zanimivo pri nenavadnosti je, da ni nič nenavadnega. Najbolj nenavadno pri tem, da nenavadnost ni nič nenavadnega, je dejstvo, da jo zmeraj spremlja smeh, tako kot otroško igro. In kje se rodi smeh? Tam, kjer predvidljivo (kot vzrok) trči ob nepredvidljivo (kot posledico).Alica v računalniku je poskus izzvaníh trkov med vsakdanjim in čudežnim. Potekal je tako, da je računalnik iz vsakega poglavja Carrollovih knjig o Alici naključno izbral šestnajst besed. Moja naloga je bila, da z njimi (in, seveda, tudi s »svojimi«, dodanimi besedami) sestavim pesem. Pri tem sem se držal pravila, da moram uporabiti vseh šestnajst besed, ki mi jih je »podtaknil« računalnik. Da bi vam bilo razumljiveje, kako je igra tekla, sem pod vsako pesem napisal izvirni naslov poglavja v Carrollovih knjigah in dodal seznam izbranih besed. Nalogo, ki sem si jo zadal, sem moral prekršiti v enajstem poglavju Alice v ogledalu, ki ima naslov Prebujenje in je sestavljeno iz pičlih devetih besed in pomišljaja. Na- stala je svojevrstna pesem jutranjica, spominjajoča na japonski haiku.Zahvaljujem se svojemu duhovitemu računalniku in uredniku Zdravku Duši, ki je pokazal obilo zdravega navdušenja za mojo zamisel. Upam, da se boste zabavali tudi vi: moj poklon Lewisu Carrollu priča, da je čas samo izjemna razsežnost brezčasja.

Milan Dekleva



ALIČINE DOGODIVŠČINE V ČUDEŽNI DEŽELI


ZAJČJA MARMELADA

Ko Alica je v temi knjigo brala,
telovnik si je s strupom popacala.
»Prekuham ga, spasiram in popečem,

potem iz njega naredim kolače
in kot poklonček, če tako naj rečem,
zatlačim antipatičarjem v hlače.«

Tedaj zagleda mimo teči zajca,
ki v roki stiskal je, namesto ključa,
marjetico in netopirja jajca.

Deklič kot teleskop raztegne vrat
in krikne: »Vaša rožnooka gnada,
ne veste še, kako mi prija zajčja marmelada.«

Ogorčeno odvrne kratkorepec: »Mala spaka,
ob tejle uri ni nikjer bedaka,
ki rože bi sadil na dnu vodnjaka!«



PO ZAJČJI LUKNJI NAVZDOL: Alica, knjiga, marjetice, zajček, ura, telovnik, marmelada, vodnjak, antipatičarji, poklonček, ključ, strup, kolaček, teleskop, netopir, tema


VSE POTI VODIJO V NIČ

Vse poti vodijo v nič,
v Rim pa pelikan Dodo,
obseden s prikaznimi in usodo.
Postano gleda mlaka in misli:
»Je to pahljača ali Orlič?«

Na bregu nikogar. Le čevlja odtis.
Uganka za večnost: ga je zapustil
malajski papagaj Lori, ko je
počez in podolgem prehodil
London in Pariz?

Usoda, nič in večnost vejo:
»Ni tako. Tu je bil Viljem Osvajalec,
ki se s poraženci igra kot mačka
z mišjo in je pri tem prestopil
vsako solzo, vsako mejo!«



MLAKA SOLZ: mlaka, čevelj, pahljača, uganka, Pariz, London, Rim, nič, solza, miška, Viljem Osvajalec, breg, prikazen, pelikan Dodo, malajski papagaj Lori, Orlič


MLAKA JE MLAČNA

Pelikan Dodo zaupa v usodo,
Malajski papagaj Lori uživa v zori,
Orlič je korenjaški tič,
Pariz, London in Rim za Viljema Osvajalca
niso več uganka, prevzeli so povzpetniškega
sralca.

Mlaka je mlačna,
čevelj skoraj nič ne žuli,
prsata miška je prikazen
trdega mornarja. Na bregu si s pahljačo
dreza v solzo žgočo in nas čaka,
da jo Popaj zvleče v dačo.



Kot vemo, je iz istih besed možno napisati neskončno število pesmi. Ker sem bil pretresen nad sentimentalnostjo verzov Vse poti vodijo v nič, vam ponujam drugo, bolj optimistično varianto.


ZMAGOVITO PREDAVANJE

»Potuhnjen črv teče častni krog
med predvolilno tekmo,
gol do pasu, zavit v štorijo,
na progi, jasno, brez ostrog.

Ker zmagal je, sledi nagrada:
naprstnik, poln nesmisla
in punca, nežna kakor zrak,
ki rada z nožico napada.

Predavanje se tu konča,«
ponosno reče Alica,
»začenja pa se malica,
kandiran konj in ča ča ča.«

Potlej se ljubljenka naša
molče poloti gore sadja,
»Huri, huron!« vrešče oglaša
se maloumna deca iz ozadja.



PREDVOLILNA TEKMA in DOLGA, ZAVITA ŠTORIJA: predvolilna tekma, zavita štorija, Alica, črv, predavanje, proga, krog, nagrada, naprstnik, kandirano sadje, nesmisel, punca, ljubljenka, zrak, deca, nožica


MINLJIV SI KAKOR KAFRA

Ni vsaka vojvodinja tečna zgaga
in krikec v steklenički ni pahljača;
ne ve sirotek, da se v strup prevrača
kuščar, pred seboj goneč sovraga.

Če dimnik je zravnan, le stežka pade!
Ker samokolnica je vedno žejna,
okrog jo goni žalost samodejna.
Prekucni lestev, zanjo ni več nade.

Še ti okrogel bodi, kakor fajhtna goba,
ne tlači v golt si jabuke rdeče,
vsak bebec kdaj pa kdaj se opoteče.

Še takšno gnado, ko je blizu roba,
zagrabi strah in minejo skomine:
minljiv si kakor kafra, ki izgine!



BELI ZAJČEK POŠLJE MALEGA BILLA V ŽERJAVICO: vojvodinja, pahljača, kafra, steklenička, dimnik, krikec, padec, jabuke, gnada, bebec, zgaga, lestev, sirotek, samokolnica, goba, kuščar



VEČER JE PRIHAJAL V CIKCAKU

Večer je prihajal v cikcaku.
Brezkončen vrat teme
je bil kača,
ki je jezno
deklamirala
svoj načrt.
Že trohica
višine
je motila njeno
salo.
Beži, golobica!
Beži, da ne postaneš
maža njenih sprememb!

Večer je prihajal v cikcaku.
Kakor puhajoča
vodna pipa,
ki ne trpi pripomb.
Beži, golobica!
Beži, gosenica!



GOSENICA SVETUJE: gosenica, pripombe, jeza, vodna pipa, maža, salo, puhanje, višina, trohica, deklamiranje, cikcak, vrat, golobica, kača, načrt, sprememba



V KOTLU JE MIRNO, ODVEČ SO SKRBI

Pujsek moj ljubi, zaspi, zaspi,
v kotlu se dolgo in mirno živi.

Pusti čudake in direndaj,
nikomur ni treba biti lakaj.

Pujske moj ljubi, zaspi, zaspi,
umor je pozabljen, odveč so skrbi.

Mačka Režalka je šla na kroket,
rilec drži, ker ne zna piruet.

Poper v uspavanki nima moči,
iz kitic nemudoma venkaj frči.

Vozel je v presti, močno prizadet,
ker presti ne zna, prifkrne ves svet.

Pujsek moj ljubi, zaspi, zaspi,
v kotlu je mirno, odveč so skrbi.



PUJS IN POPER: pujs, poper, lakaj, kotel, frčanje, kitica, direndaj, čudaki, uspavanka, prifrknjen, kroket, vozel, umor, rilec, Mačka Režalka, presti



ČE MILOST BOŠ SEJAL

Zahripan
in z opanki biti na čajanki
je neolikano divjaštvo,
iskreči vodomet ostriči,
se svinjsko basati z ostanki,
je pravo nastopaštvo.

Ko prideš
med častite goste,
zgleduj se
po spodobnem Polhu
in v ritmu valčka ščipaj kruhke,
ne kot drvar iz temne hoste.

Če te napade
naslanjač,
se divje brani, nudi mu odpor,
ako sedalnik je brez
hlač,
bodi prepričan, da je nor!

Namaži
zarjavelo mu kolesje,
iz srčne rane si načrpaj
masla.
Čajanke so nevarne, res je,
ampak če milost boš sejal,
bo milost zrasla.



PRISMUKNJENA ČAJANKA: čajanka, naslanjač, ostriči, ritem, zahripan, kolesje, spodobno, črpati, maslo, odpor, iskriti, divjaštvo, Polh, milosten, uščipniti, vodomet


ZRCALNl DISPUT V OBLIKI BREZGLAVEGA RONDOJA

Vprašanje za disput:
A zmore truma rabljev
sklofutati ježa,
ki igra kroket?
A zmore jež, ki klofuta
ga truma rabljev,
igrat kroket? To je
vprašanje za disput.

Spor lahko je večen, kot nesmisel.
Če vrtnica popiha
kujavim plamencem
gibek vrat, nastopi mrtva točka.
Mrtva točka nastopi,
če jo plamencem kujav vrat popiha
h gibkim vrtnicam.
Spor lahko je večen, kot nesmisel.

Ko več ne gre naprej, se gre nazaj!
Prekinimo disput med rablji,
odsekajmo jim glave.
Če sedemo k igralnim kartam,
se kujavost razblini.
Se kujavost razblini,
če sedemo na glave rabljem
in če presekamo disput
z igranjem kart.
Ko več ne gre naprej, se gre nazaj!



KRALJIČINO IGRIŠČE ZA KROKET: kroket, vrtnica, kujav, igralne karte, nesmisel, sklofutati, plamenec, jež, popihati, rabelj, truma, disput, spor, odsekati glavo, mrtva točka, razblinjati



POSTMODERNI PODUK

Če mlada duša si, poduka se ne brani.
Ob koncu morjeznanstva hitro vstani,
na jezik se ne jezi, nežno gruli gruščina,
ako pak najdeš krvoločni glagol – lušči ga!

Mistifikacija je, dobro veš, obsojen biti
na domišljijo, lizati podplate, riti
tistim, ki presiti hlipajo nad górčico
misleč, da laže jo obvladaš kot francoščino.

Ne, ni tako, zato ker v mili postmoderni šoli
samo osamljeni lenuh se motovili in grozi s pokoli.
Večino genijev eksperiment obseda: brodovina
je vedno manj kot domovina plus rudnina!




ZGODBA PONAREJENE ŽELVE: duša, poduk, eksperiment, rudnina,
gorčica, motoviljenje, obsojenci, krvoločen, domišljija, osamljena,
hlipanje, francoščina, mistifikacija, brodovina, morjeznanstvo,
gruščina





LEPA JASNA JE PRI MORJU STALA



<poem>Lepo je dekle pri morju stala,
živčna in s plavutko opletaje.
Luskast veter se čez morje maje,
mesek ustavi, vpraša; »Mala,
kaj bi raje? Naj se hitro, prec, igraje
posvetim krasoti tvoji? Si devica,
ko te namuhari soplesalec, boš belica.
Naj udariva četvorko mahoma, brez vaje?«
Bliskavica gre skoz njeno glavo
in odvrne vnemar svoj refren:
»Drugi predlog tvoj, je prav tako prsten?«
Žnablast vetrnjak jo gleda kakor kravo,
potlej se otožno skremži: »Dolgočasna
si kot pasta. Sleci se in basta!«
To si k srcu vzame, stopi k njemu brez balasta,
lahcena kot sapa: »Dovolite, lepa Jasna!«



ČETVORKA JASTOGOV: plavutka, četvorka, soplesalec, krasota, belica, luskast, pasta, živčna, opletanje, bliskavica, sapa, vnemar, mesek, refren, veter, otožen



BALADA O PRAVNI LOGIKI

Lahko postaneš zvitek, če si zvit,
nikar ne slini se, če si obrit.

Če si porotnik, bodi poklapan,
če njuhaš poper, bo vse zaman.

Ko boš obsojal, snemi si očala,
še zmeraj te bo zbeganost dajala.

Če s prstom šariš po lasulji, si pogan,
nikar ne oporekaj ženi tja v en dan.

Če strogo gledaš, ni ti do mencanja,
čeprav povzročaš s tem obilo sranja.

Sirup ni sir, ki ga dobiš na up
in sodni tribunal ni športni klub.

Ne advokat, ampak kmetavz
bo na zapisnik dal aplavz

in tale pesem vekomaj bo živ dokaz,
da laž je kratkih nog in brcne nas pod pas.



KDO JE UKRADEL KOLAČKE: zvitek, lasulja, slina, porotnik, očala, zamera, zapisnik, mencati, zbeganost, oporekati, aplavz, poklapan, poper,sirup, šariti, dokaz




BALADA O PRAVNI LOGIKI

Če nisi zvit, ne smeš postati zvitek,
če si kosmat, se slini brez prestanka.

Ne bodi poklapan, če si porotnik,
če ne boš njuhal popra, nič ne bo zaman.

Ne snemaj si očal, ko boš obsojal,
saj zbeganost ne bo te več dajala.

Nisi pogan, če s prstom šariš po lasulji,
a ženi vedno oporekaj tja v en dan.

Mencač si, če ne gledaš strogo,
zato, ker ne povzročaš niti kanček sranja.

Sir ni sirup, ki ga ne dobiš na up
in sodni tribunal je športni klub.

Nikdar kmetavz, le advokat
ne bo aplavza spravil na zapisnik,

niti za hipec tale pesmica ne bo dokaz,
da laž ni kratkih nog in da ne brcne (zajca) v jajca.



Pravna logika marsikdaj zabrede v protislovje, zato je o njej mogoče napisati pesem in »antipesem«



ŽELI SI V ČRNE ZEMLJE KRILI

Ste slišali ihteti sestro
Kracljajočo stih
Ste slišali ihteti sestro

Ko išče novo rimo pestro
V glavi je prepih
Ko išče novo rimo pestro

Kako naj bo ujetnik slave
Če je v mislih mrk
Kako naj bo ujetnik slave

Ne hasnejo ji ribe zlate
Ako so brez brk
Ne hasnejo ji ribe zlate

Zaman spakuje se in škili
Ker spomin je fuč
Zaman spakuje se in škili

Želi si v črne zemlje krili
Bolj ko v večno luč
Želi si v črne zemlje krili

Zadevščina je blatna lokev
Pesem slepi krt
Zadevščina je blatna lokev

Sirota zgleda kakor bukev
Kliče dobro smrt
Sirota zgleda kakor bukev

Življenje mine prej kot šiling
Če si genij ali bik
Življenje mine prej kot šiling

Lepenko naj poje za filing
Pika in zapik
Lepenko naj poje za filing

Bila bi oslarija reči
Fental jo je slab izraz
Besedo treba je izpreči
Dokler je še čas



ALICA GRE PRIČAT: zlato ribico, siroto, hasek, zadevščino, kracljati, spakovanje, brk, stih, ujetnika, šiling, škiliti, lepenko, oslarijo, sestro, lokev, ihtenje


V OGLEDALU[uredi]

JE TO ŠE ŠAH ALI ŽE HAŠ?

Ko Alica začne partijo,
je boj končan, matiran Črni kralj.
Načrti Žlabudronu se izjalovijo,
po vodi splaval mojstrski je bal.

»Čez pet potez nazaj bo konec šal,«
ji reče. Punci živci zledenijo,
od gravže vanjo puhne gnili dih stopal.
Sodnik prekine dvoboj; mednju namestijo

zariple konje in požegnano meglico.
Predtem odžene uro, čas odteka v levo.
Nasprotnik bleja v mlado lepotico,
pobija kmete in jo zmerja s šlevo.

A Alica je v srednji igri virtuoz.
Zagrabi grebljico, razsuje mu trdnjavo,
njen lovec šviga, kot bi tekel kros,
Odpihne črnemu rokado, tempo in zastavo.

Ne neha on se avšasto smehljati,
že v otvoritvi rad bi napovedal šah,
na tla se vrže, se začne kotljati
in Ogledalno hišo ugrizne v podboj.

Tedaj pa deklica pripleše k mizi,
v peklenskem ritmu - same šestnajstinke -
pomisli: »Le kako bo v analizi?«
Figure tiho čakajo, kakor snežinke.



HIŠA V OGLEDALU: avšasto, kotljati, šah, snežinke, Alica, Ogledalna hiša, zaripla. odpíhne, kmet, Črni kralj, meglico, zledeneti, podboj, grebljica, Žlabudron, gravže



NESPORNO, MOŽNO, NEMOGOČE

Nesporno je, da vsaka pot se vije,
a nikdar ne postane izvijač.
Mogoče je, da brivec norce brije,
a tega niti v sanjah ne počne brez hlač.

Verjetno je, da popek v rožo se razvije,
zato izcimimo mu kompliment.
Nesmisel je, če brez alegorije
zaljubljence popade sentiment.

Nesporno je, da v toku zgodovine
potoček nežno žubori.
Mogoče je, da sladki klic divjine
v izpuhih jaguarja oveni.

Verjetno je, da deklica s postavo
še v hosti doživela bo rešpekt.
Nesmisel kritizirati je njeno glavo:
iskati dlako v jajcu je defekt.

Nesporno je, da laže in hitreje
je blekniti neumnost kot modrost.
Nesmisel je, da kdor drhteč otrobe seje,
kot zemlja star dočakal bo mladost.



VRT ŽIVIH CVETLIC: izvijač, blekniti, kritizirati, izcimiti, kompliment, pot, popek, postava, veneti, rešpekt, nesmisel, divjina, hitreje, potoček, hosta, drhteč




BESTIARIJ

Čebela brez dela ne bo vsevdilj letela,
kot slavec brez posluha bo strmela
v grmovje niča, ohromela.

Slon brez rilčka je pravi kaštron,
s koščenimi modeli kroka, manekenke tlači,
in nemarno, brez vzroka stoka.

Mušica, ki nima strica, sredi gmajne
nažiga diksilend in žre blagajne,
ne mara bikov, bolj je za kombajne.

Kozel ni vsak doktor zelenjave,
ki se za brado cuka na oltarju očetnjave:
krog njega seka grom sovragove prdnjave.

Hrošč brez lošča je navadna hošča,
boršč brez bora običajna mora,
od zvezd zadeta zora.

Če slišiš čebrnjati kačjega pastirja,
žig in nalepka naj te ne vznemirja,
to je za črve znak črvivega premirja.

Poščegetaj srnjačka, kupi mu parcelo,
imel boš polno kaščo, ženo zarudelo,
pod gankom rjuhco, bič, razpelo.

Kaj še ostane? Sopotnik, ki ne sope,
ni ne topot ne pot. Gremo na okope
Evrope, združeni v snope.

Vse smo zatavšali, ostane nam drobižek:
namizna pesemca, besedni sfižek.
Kakor žuželke smo žuželi. Prišel je čas
za častni križek.



OGLEDALNE ŽUŽELKE: čebela, rilček, slon, parcela, blagajna, mu- šica, kozel, hrošč, zagatiti, nalepka, čebrnjanje, kačjipastir, srnjaček, drobižek, poščegetati, sopotnik




Sta Cepetaj in Cepetin
se vrgla v boj nemil;
de Cepetaj, da Cepetin
mu novo ragljo je razbil.

Pa strašna vrana prileti,
mračna ko sod črnila,
in nam junaka preplaši,
da boj sta pozabila.



CEPETAJ IN CEPETIN: (V tem primeruje računalnik besede izbral iz Carrollove pesmice, kije navedena na vrhu straní) Cepetaj, Cepetín, vreči, boj, nemil, nov, raglja, razbíti, strašna, vrana, prileteti, mra- cna, sod, črnilo, junak, preplašiti


STRAŠNA POMOTA

Preplašil se je vrli stoik Cepetaj,
ko v sobo se pognal je Cepetin,
kot sod debel, in, bog ne daj! -
odpuljen kot bi pravkar pil bencin.

»Razbiti se, leteti, to je zdaj vprašanje,«
zakraka mračna terpentinska vrana.
»Bil si junak in to so le nemile sanje,«
zazeva Cepetaju v srcu koronarna rana.

»Pomota strašna,« reče raglja gnilo,
»bil sem kot nov, ko skočil sem prek roba banje.
V njej pa, namesto vode, je bilo črnilo:
ne, ni začel se boj, ampak mesarsko klanje!«




NOVA HELOIZA

Težko napravljati je damo, če imaš le šal
in če kot bucika so tenke njene noge;
še huje je spletična biti take babe stroge,
počutiš se kot lokvanj, ki ga nosi val.

Lase ima kraljica trde kot krtača
in jezik urno suče ta vrtavka,
podobna broški njena je bezgavka,
ker rada pije, rada se prevrača.

Njen nos je slok, prefinjena pletilka,
iz dekolteja kuka le volnena klobka,
zaklad možganskih hemisfer sta bobka,
kar ji zavija v grlu, je glasilka.

Najmičnejši na lepotici so rokavci,
korak dražilen, kot bi trla jajca,
profil spominja na ostanek krajca,
nasmehne se, kot znajo se sesavci.

Ob njej bi od sramu zardela Heloiza,
ko vidiš jo, odpne se ti štacuna
in misliš, da si piškav ficek sred tolmuna -
še dobro, da ne traja večno seksualna kriza.



VOLNA IN VODA: napravljati, bucíka, šal,, krtača, spletična, píškav, broška, volna, štacuna, vrtavka, pletílka, lokvanj, rokavci,, zaklad, ficek, jajce





NA STRATFORDSKI NAČIN

Našel jo je Glava-Mož,
Zgodovino Anglije,
obešeno za ganglije.
O groza, sam je zgrabil nož!

Zgubil je glagol ravnotežje,
zvalil sev brišiprah,
nepredirljivo spustil dah,
dobil spominsko obeležje.

Na lov odšel je izvijač,
naletel na ptičaka;
ta ga spremenil je v mrtvaka
in kriknil: »Kje je koromač?«

Mlad jazbec je izvlekel kolt,
pomislil: »Nespodbudno,
da ga ne peče vest, je čudno.
Kurja polt me daje, saprabolt!«

Pokljukal mu je razvedrilo.
Le kdo morijo naj konča?
O groza, tam po praproti prišla
je zmešanka, s podočniki in kilo.

Še pomnite. kdo je pograbil nož?
»Tole je sodu dno izbilo,
naj preošabnost plača s silo!«
Tako je revsknil Glava-Mož.

Ostal bi živ, bolj jajce in manj glava,
a vlaga strga ganglije,
nanj pade teža Anglije.
Aplavz! Kako? Da kronika bila je prekrvava?



GLAVA-MOŽ: Glava-Mož, ravnotežje, Zgodovina Anglije, preošab- nost, glagol, nepredirljivost, plača, jazbec, ptičak, brišiprah, raz- vedrilo, kurja polt, izvijač, pokljukati, nespodbudno, zmešanka



NA ODRU ODLOČITVE

Še preden boj se je začel,
so prvega klicali Lev.
Nasproti stal mu je
in zoprval,
levite štel,
izpod sršečih obrvi
božjasten klel
sam Samorog!

O, bog,
na levo. desno stali
so vojaki,
konjenica in pešaki.

Če se na srčno stran je usmerilo oko,
razrukala se je zenica:
na odru odločitve stala je kopica
brhkih frač, ki v minicah
so sloke noge dvigale v nebo
in v tej omamni pozi
prosjačile, naj bo
življenje maslo,
namazano na večkrat
destilirano zlato.

Če pa ozrlo seje na pešake,
zašponane v metuljčke in v frake,
oko takoj je v njih zaslutilo mrtvake:
tam so bili zato,

ker so statisti bolj poceni
kot kulise,
čeprav ne znajo peti
in imajo prav pošastne frise.

Tedaj med Leva in med Samoroga
stopila, lepa kot rozina,
je muza pesništva, muza spomina.

Ustavil se je čas
in orosili so se objektivi.
»Naj zmaga tisti, v čigar grivi
se skriva duh šampionski in iskrivi!
Prvo vprašanje tega teve kviza
bi bilo:
Ali lahko v tropih mizantrop,
ko zima ga pesti,
postane miza?«
Levje napihnil lica kakor malha
in Samorog je gledal kot da tavha,
mežiknila je drobna lepotica,
ekranizirana kresnica,
pogledala v priročni memorandum
in dahnila,
da je odgovor pravi da.

»S tem se oddaja naj konča
in se prične pojedina,«
se je z najslajšim smehom
zasmejala.

Telekinetično po odru je skakala,
medtem ko vrla publika,
primerno vzhičena,
v prelestni stasek ji je
paradižnike metala.



LEV IN SAMOROG: Lev, Samorog, kopica, vojaki, konjenica, pešakí, poza, prosjačiti, božjasten, malha, razrukati, memorandum, maslo



BOLNA BALADA

Če se zbudiš otožen, vzemij kij,
stopi skoz dverca, soncu reči: »Sij!«

Ak' ti v gamaše bo naprej kapljalo,
ostani viteški, naj vrag pobere šalo,

nazaj se v kajžo spravi, pod štedilnik
zalizke zbaši, kilo, putiko in tilnik.

Balzam za nahod nosno je tesnilo,
za diarejo rabil boš zamašek in lepilo,

predvsem pa pazi gosje se paštetke,
lahko podere lese, zgrize epruvetke

in mišelovke ... Če ima navdih,
telebne nate, vkoplje se ti v pljuča, kih!

Pred gosjim vonjem ne pomaga dudka,
še častni hropec in bos mrtva lutka.



»TOJE MOJA IZNAJDBA!«: kij, vkopatí, telebniti, viteški, lutka, štedilnik, mišelovka, gamaše, lepilo, lesa, zalizki, tesnilo, balzam, dverca, paštetka, navdih




NAGAJIVI EROS

Ni vedno čas za seksualne vragolije,
ne bo vam krona s plemenite glave padla,
če si zatisnete oči in greste v kino.

Včasih, ko vam značaj nevarno gnije,
se vam bo v posteljo morda prikradla
mična prešuštnica skoz dimnik ali lino.

Drugič življenju praznemu pritakne kvas
prepirček. Vendar pazite! - bolje kot čevljak
je v razborito čelo fasati broširani bonton.

Če ste v družinskem zboru prvi bas
in papilotke nosi le vaš bledi svak,
naj konverzacija ne bo zastonj,

ne sme otrok brez haska blebetati
in kajfež sfrkniti v črvivi mlinec,
kdo bo trdil, da dan za dnem je larifari?

Je treba nagajivkico izbrati,
da vaš polpet bo znova pravi klinec
in da Ijubimec shiral bo v omari.



KRALJICA ALICA: krona, prepirček, hasek, značaj, bonton, blebe- tati, kvas, larifari, papilotke, čevljak, konverzacija, kajfež, mlinec, sfrkniti, nagajivkica, vragolije




O NARAVI SVETA

Tresenje vir je življenja in biti.
Zemlja se trese in luč in atomi,
žolica mehka in džankiji v komi,
miza, pijanček in glažek izpiti.

Bog se je tresel, ko gnetel je Evo.
prsi bile so čedalje bolj bele,
Adamu moč domišljije napele,
rdeč v obraz se je vrgel na revo.

»Migaj naprej in nazaj,« ji je rekel,
»le za trenutek se nehaj braniti.«
Nizka, debela, okrogla prek riti,

švigne z očmi, kot bi satan jo spekel:
»Kdor je zelen, si ne upa začeti,
jabolko moralo bo dozoreti!«



TRESENJE: tresenje, miza, moč, naprej, nazaj, braniti, začeti, obraz, čedalje, očí, zelen, trenutek, mehka, okrogla, nizka, debela


PESEM JUTRANJICA (alba)

In na koncu koncev
prebujenje:
to je res bila mačkica!



PREBUJENJE : - in na koncu koncev je to res bila mačkica



SANJE Z AKROSTIHOM

Cel svet zapresti v ogledalne sanje -
»Halo, je tamkaj pravo stanovanje?
Alica kliče, da izrekla bi poklonček.
Res ti ni znano, kdo je mister Carroll?
Lepo, da ti v spomin prišel je rokenrol.
Elvisov Presley zate je edini kralj?
Samo zaprem naj gobček, da lahko boš spal?

Le kaj si misliš? Da si genij?
Umetnost zate je podobna peni?
Tako, da ti od pene najbolj ljubiš pir?
William Shakespeare?
Igral je v nekem šovu na teve?
Da me ne bo pobralo, nehaj že!
Grdo se motiš. Sploh ni res, da se vse pravljice
Enkrat končajo.

Da le otroci šarijo po njih, ko se igrajo?
Odkar odrasel si, nisi za stajico, ampak za stajo?
Duh tvoj lagodni
Gleda raje v računalnik, hrusta stripe,
Saj od cvetlic in sonca bi dobil polipe?
Oprosti, frajer, tudi tvoje blebetanje
Ni nič resničnega, ampak le sanje!«



KOMU SE JE TO SANJALO: Alica, sanje, ogledalni, svet, presti, šari- ti, poklonček, gobček, hrustati, sonce, cvetlice, pravljica, lagodno, duh, spomin, otroci