Aleksandra
| ← Že kalim | Aleksandra Opera buffa Tomaž Šalamun |
Richmond → |
| |||||||
V vinogradu smo sedeli z jamo
opasano. Pod bucikami so
bile šnale. Zavetje je popuščalo, stene
so se črnile. S kompasom si
lahko šel ven, z ajdo ne. Rebra so
imela razstreliva. Dotikal
sem se gospe s kito. Uvila si je
dodatni pšenični las. Bila je
Rusinja. Kadila je cigarete. Vedrila
je na grobovih svojih mož
in kar v zvežčkih kliče. Potauhal
sem se z ladjico in si prerezal
vrat. Umrl sem v loku. Adamovo
jabolko mi je štrlelo.