Aforizmi o umetnosti/3. del

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Aforizmi o umetnosti/2. del Aforizmi o umetnosti
Aforizmi o umetnosti/3. del
Dovoljenje: Copyright.svg Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Poglavja I. II. III. IV. V. dno

I.[uredi]

»Kakor je moje življenje le priprava za neko življenje lepote in sreče, ki ga ne bom nikdar živel, tako je tudi moje delo le priprava za nek veliki umotvor, ki ga ne bom nikdar izvršil. —

II.[uredi]

Umetnik mora z gladkih cest tradicijonalnosti na pot, ki vede k njemu samemu. Z izrazom svojega raziskovanja naj sledi občutjem srca in slutnjam duše. Kakor izraz, tako naj tudi svet in življenje, katerih obliko nosi njegova umetnost, ustvari in razvije v sebi. Njegovo delo naj vsebuje njegovo podobo in jo spopolnuje; skuša naj v njem rešiti svoj jaz, ker to je največ, kar bi mu bilo mogoče doseči...

III.[uredi]

Da je prost v čustvenem razpoloženju, ki je stvarjajoča sila njegove umetnosti, ne raziskuje umetnik absolutnih pogojev življenja v naravi in tudi ne išče potov dognanih resnic. Rezultat njegovega spoznavanja je vera in prepričanje v notranjo silo življenja sploh. Slutnja ga vede v misterij tega življenja, ki ga občuti, ne pa razume in ki mu z vsakim utrinkom odkriva nove smeri njegovega večnega razvoja. Ko bi umetnik domislil, da je spoznal bistvene resnice zakonov narave, bi ta samoprevara povzročila konec njegove stvarjajoče fantazije, smrt njegovega hrepenenja. Njegovo hotenje je instinktivno, ne omejeno, odvisno od one sile, ki je zanj lepota in katera elementarno dviga, kakor solnce prah, njegovo dušo k sebi...

IV.[uredi]

Želim si prijatelja, sebi sorodnega!

Zlasti takrat, ko so prša polna skeleče trpkosti, ki jo povzroča boj med spoznavanjem in negotovostjo moči ter bolestnim hrepenenjem, ki trga, razkraja kot kislina rudo, mojo dušo.

Nocoj zvečer bi šel k njemu... Rad bi ga srečal na poti, ko bi tudi on mene iskal — —

V.[uredi]

Neprijatelju, ki sledi hudobno tvojemu delu, se izogni. Kaznovan bo, ko v tvoji umetnosti, kot zrcalu tvoje duše, prej ali slej ugleda spačeni svoj obraz...