8. Potujoči pevci

Graščaki na Gradišču so imeli zelo radi lov in petje. Takrat so še hodili po svetu potujoči pevci, ki so jih na gradovih radostno sprejemali. Nekoč so prišli tudi na Gradišče. Graščak jih je lepo sprejel in hlapcem je naročil, naj gredo po turnskega graščaka, da se bo tudi on prišel zabavat. Ko je prispel na Gradišče, se je pričelo rajanje in prepevanje. Turnski grof je bil tako vesel, da je naročil svojim hlapcem, naj pripeljejo iz njegovega gradu več sodov vina. Potem so pa na Gradišču tako pili, da je bil takorekoč ves grad pijan. Medtem so pa pridrveli v Šaleško dolino Turki. Grajska gospoda, hlapci in vojaki se niso za Turke prav nič brigali, ker so bili vsi pijani. Celo stražnik v stolpu je zaspal in ni prijavil turškega prihoda. Brez ovir so prišli Turki v grad. Vinjena gospoda jih je sprejela kot svoje najboljše prijatelje. Turkom je bilo prav in so se v družbi z gospodo gostili. Nekateri izmed njih so pa šli po gradu in iskali zaklad in bogastvo. Kmalu so izropali ves grad. Ker je bil turnski graščak tudi na Gradišču, so nekateri Trnki preplavali jezero in izropali tudi njegov grad. Ko so Turki odhajali, so odvedli s seboj potujoče pevce. Hoteli so jih pokloniti sultanu. Toda potujoči pevci so Turkom kljubovali. Celo na turškem dvoru niso hoteli prepevati turških pesmi, nasprotno, peli so take pesmi, ki Turkom niso bile všeč. Turki, ki so pevce pripeljali na dvor, so jih morali peljati nazaj h grofu z naročilom, naj jih nauči drugih pesmi; zapovedati jim mora, naj prepevajo na turškem dvoru samo turške pesmi. Turki so namreč mislili, da so pevci last graščaka na Gradišču in da se morajo pokoravati njegovim ukazom. Turški vojaki so pripeljali pevce nazaj, toda ko so bili ti za varnim grajskim obzidjem, so zapeli takšno pesem, da so Turki naravnost vzrojili. Ker je bilo Turkov premalo, da bi napadli grad, so šli k sultanu po nasvet. Sultan je povečal njihovo krdelo, jih poslal nazaj in jim zapovedal, da morajo grad porušiti, graščaka in pevce pa prijeti in jih pripeljati na turški dvor. Ko so zopet gorele grmade po gorah, je vedel gra-

diščanski grof, da prihajajo Turki po pevce. Takoj se je preselil na sosednji skrit in utrjen velenjski grad. Turki so zopet prišli, toda v gradu niso našli ničesar. Ko so se vrnili Turki brez pevcev, jih je dal sultan kaznovati. Pevci in graščak so se tako rešili pred Turki.