2. Ali ne, ne hodi več od tukaj
← 1. V sanjah težkih spava mesto | 2. Ali ne, ne hodi več od tukaj (Erotika) Ivan Cankar |
3. Vzduh opójen, težák; bledih luči svit → |
|
Ah ne, ne hodi več od tukaj,
samó nocoj ne, ljubček moj;
takó mi je ledeno v prsih ...
Nočí je mene strah nocoj.
Ostani ... tu na dívan sedi,
v naročje svoje vzemi me,
gorkó poljubi me na ustna,
poljubi in objemi me! ...
Strašnà je noč ... Kadàr vse mesto
tam zunaj trudno, tiho spí,
takràt trepečem od bojazni,
z rokó zatiskam si očí.
Nad mano sije svetlo sonce,
veselo, jasno je nebó;
takó lepó zvoné zvonovi
in fantje skozi vás pojó.
In roko v roki z majko svojo
po beli cesti hodim jaz,
nedolžno zró očí otroške
in mlad in lep je moj obraz ...
Bojím se té svetlobe krasne
in vzdignem se in gledam v noč,
a tam iz črne teme vstaja
obràz upàl, umirajoč.
Bledó je lice kakor mramor,
v očéh se svetijo solzé
in vele ustnice otožno,
ljubezni polno govoré:
»Ah dete, ljubo dete moje, —
zakaj bojiš se majke ti?
Saj ti si v grob me zakopala,
iz lic mi izsesala kri ...«
— Ah ne, ne hodi več od tukaj,
samó nocoj ne, ljubček moj;
takó mi je ledeno v prsih ...
Nočí je mene strah nocoj.