(Brez naslova) Ne maram črnih češenj na drevesu. (Tomaž Šalamun)

Ne maram črnih češenj na drevesu.
Kdo je dal na medvedko saje?
Plod, razbita čeljust, manjka kos požiralnika.
Rad bi bil dež, ki umije streho.
Rad bi, da bi mi gorele vse dlake, da bi bil bos.
Umrl sem, ko sem se sezul.
Obrasel me je bršljan, kot grad.
Znotraj imam še kredo, zunaj majhno rumeno aktovko.
Binglja mi z roke kot obešeni svetnik
na drevesu - isti češnji.