Ριεʂ v ðεzɺʊ

Stopam po dežju, bo barvi svojih zvezd,

kot mesečina objemam njih odsev.

Veter tiho mi šepeta na uho
tiho pravljico, pišem sama jo.

Da napisala bi, povedala na glas,
opisala veselje, ki objema me ves čas,

poljubila nebo, prežeto z mavrico, plesala bi in tiho odprla okno to.

^{Ples v dežju, z dežjem, pod dežjem, dan in noč}

_{spremljal je nekoč, nekdaj me, nocoj in ta večer,}
^{sprejmi se, saj ljubezen le dočaka te,}
_{upaj si na glas}
^{izjasniti svoj obraz.}