Ριεʂ v ðεzɺʊ

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stopam po dežju, bo barvi svojih zvezd,

kot mesečina objemam njih odsev.

Veter tiho mi šepeta na uho
tiho pravljico, pišem sama jo.
Da napisala bi, povedala na glas,
opisala veselje, ki objema me ves čas,

poljubila nebo, prežeto z mavrico, plesala bi in tiho odprla okno to.

Ples v dežju, z dežjem, pod dežjem, dan in noč

spremljal je nekoč, nekdaj me, nocoj in ta večer,
sprejmi se, saj ljubezen le dočaka te,
upaj si na glas
izjasniti svoj obraz.