Žuželka

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Žuželka
Ivan Turgenjev
Izdano: Modra ptica, 1/3 (1930), str. 50
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Sanjalo se mi je, da nas je dvajset sedelo v veliki sobi, ki je imela
odprta okna.
Med nami so bile žene, otroci in starci ...
Razpravljali smo o čisto vsakdanjih rečeh in se naglas razgovarjali.
Nenadoma je priletela skozi okno v sobo velika žuželka, skoro dva
palca dolga ... priletela je, letela v krogu naokrog in obsedela nato
na steni.
Podobna je bila muhi ali osi. – Njeno telo je bilo umazano – rjave
barve, prav tako tudi ploščata, trda krila; razkrečene nožice so bile
ščetinaste, glava oglata in velika, kakor glava kačjega pastirja; in
ta glava in te nožice – so se svetile rdeče kakor kri.
Ta izredna žuželka je neprestano obračala glavo, naprej in nazaj,
na levo in na desno, premikala noge ... nato nenadoma zletela s
stene, brenčala skozi sobo – znova sedla in zopet ponavljala svoje
zoprne, ostudne gibe, ne da bi se ganila z mesta.
V nas vseh je vzbujala gnus in strah, da, celo grozo ... Nihče od nas
še ni videl do tedaj kaj podobnega, vsi so kričali: »Zapodite ven to
golazen!« – vsi so od daleč mahali z robci ... a nihče si ni upal
blizu ... in brž ko je žuželka zletela, se je vse prestrašeno umaknilo
nazaj. Samo eden od družbe, še mlad mož bledega obraza, nas je
gledal z neprikritim začudenjem. – Zmignil je z rameni, smehljal
se je in nikakor ni mogel razumeti, kaj nam je in zakaj se tako razburjamo.
On kajpak sploh ni mogel zapaziti žuželke – slišal ni
strašnega brenčanja njenih kril.
Nenadoma je zletela žuželka naravnost proti njemu, se oprijela na
njegovi glavi in ga pičila tik nad očesom v čelo ... Mladi mož je slabotno
kriknil ... in se zgrudil.
Grozovita žival je takoj nato odletela skozi okno. Šele sedaj smo se
zavedli, kakšen gost nas je bil obiskal.