Življenje ni praznik
| ← Tri lipe | Življenje ni praznik Poezije 4 Simon Gregorčič |
Velikonočna → |
| |||||||
Cvetóčega líca, cvetóčih še let
zdaj prve korake namérjaš mej svet, —
nastlali na stézo so pisan ti cvet.
Po poljskih cvetícah te žíve cvetíce
spremljájo, kot žénina mláde družíce.
In svátov prijateljskih rádosten trop
Praznuje tvoj prvi v življenje ustop.
In tebe - pač móti te cvétje na poti —
to ôbčno veselje se tudi polôti!
Ne čutiš - naj srca ne vara te čut! —
da vhod le v življenje je s cvetjem posut?
Ne slutiš, da cvetje, na stezo nastlano,
le trnje zakríva, da zvene ti rano?
Prijatelj, ne bódeš na zlo pač mi vzel
resnôbne beséde na praznik vesel:
Ni praznik, predragi mi, naše življenje,
življenje naj bode ti délaven dan!
Od zôra do mraka rosán in potán
ti lajšaj in slajšaj človéško trpljenje!
Ne plaši se znoja, ne straši se boja,
saj móško dejanje krepčuje možá,
a pôkoj mu zdrave móči pokončá,
dejanje ti ljúbi, a bój se pokoja!
Dolžan ni samó, kar veléva mu stan,
kar môre, tó móž je storiti dolžán!
Na délo tedaj, ker resnobni so dnovi,
a délo in trud ti nebó blagoslôvi!