Ženski pokret v Sloveniji

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Ženski pokret v Sloveniji
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albrechtova, Ženski pokret v Sloveniji, Ženski svet, 1926, let. 4, št. 6, str. 180-181.
Dovoljenje: {{licenca-Cc.logo.circle.svg Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Nejasno in negotovo, a vendar vsaj v podzavesti se vleče čut ponižane žene tekom vseh razdobij človeške zgodovine. V nezavedni množici se kaže ta zavest tipajoče in kakor temna slutnja, toda vedno se javljajo hkratu močnejše in zaključenejše osebnosti, ki morejo doživeti in izraziti vso tragično zapostavljanje ženskega spola, ga plastično oblikovati in predočiti tej nezavedni množici.

V današnjem povojnem času, ko, se sleherni odpor ponižanja in zapostavljenja skuša uveljaviti kar najmočneje, je tudi tisočletja teptana žena z vso svojo borbenostjo stopila v ospredje javnega življenja, zavračajoč tradicije svojih prapravic, a tudi buržuazne predsodke svojih mater. Zarogala se je malenkostni doktrini svojih mož, češ, da vladaj žena edinole v kuhinji in družini, da delaj, skrbi in molči — dvignila se je iz svojega ozkega kroga in rekla: evo me, tudi jaz sem član človeške družbe, ki ima svoje dolžnosti in svoje pravice. Kot mati, delavka, gospodinja in uradnica, kot sograditeljica v veliki delavnici narave, zahtevam, da se čuje tudi moj glas, da tudi jaz odločam o usodi svojih otrok. In s to zavestjo so se strnile žene vsega sveta v skupen boj.

Ta borba se je seveda pričela po svetu že davno pred vojno. Za svoj cilj je imela predvsem politično enakopravnost, ki se je manifestirala v zahtevi za žensko volivno pravico.

Toda danes slovenski ženi ženska volivna pravica ni več edini cilj, politika ni njen izključni ideal. Njo vodijo danes drugi, globlji nagibi: to so predvsem uveljavljenje mirovnih stremljenj, socijalne enakopravnosti in bratstva narodov — skratka dvigniti in približati človeštvo tisti idealni višini, ki jo nosi sleherna plemenita mati in žena v svojem srcu. Zakaj narava potrebuje nedogledne dobe, da izpremeni vsaj deloma zemljo v paradiž. In ženo, ki je po svoji naturi mnogo požrtvovalnejša od moškega vodijo vsa čistejša čustva, nji je dana od narave tista velika ljubezen, ki mora roditi le velika dejanja.

Kljub temu pa večina današnjih moških pojmuje borbo žene za uveljavljanje njenih človeških pravic docela napačno. Namenoma ali nenamenoma, ne maram tukaj razmotrivati, zdi se pa, da bi tisti, ki bi se vsaj nekoliko hoteli poglobiti v neprirodno stališče današnje žene, ne mogli kar načelno zanikati s čisto vestjo upravičenosti ženskih zahtev. Kajti doba, ki je prenasičena z idejami o svobodi in prostosti, je zajela z enako silo ne samo zatirane narode in socijalno nezaščitene razrede, marveč tudi predvsem socijalno nepolnovredno ženo! Zato hoče žena danes: ne da bodi nad možem, temveč da mu bodi družica in tovarišica, človek s človeškimi pravicami, ne pa nerazsodno dete, ki mu ukazuj in ga vodi mož! In ako se danes toliko govori o razpadu zapadnoevropske kulture, je nedvomno, da bo ravno žena s svojimi nepotvorjenimi, svežimi in neodkritimi vrelci moči in spodobnosti otela to kulturo in jo privedla do novega razcveta, ako je tega razcveta zmožna in se sploh rešiti da. Tako si bo moderna sodobna žena v polni meri in z vso odgovornostjo svesta visokega socijalnega in kulturnega poslanstva, ki ga ima vršiti v svojem narodu. Zato je nepojmljiva kratkovidnost vladajočih mož listih držav, ki še vedno odklanjajo pomoč žena.

Kdor argumentira z intelektualno manjvrednostjo, fizično nedostatnostjo in pomanjkljivo stvariteljsko silo ženâ, izraža konečno s tem istotako samo polovično resnico. Zakaj dovolj je žena na svetu, ki so dokazale in dokazujejo, vzlic svojemu materinstvu, svojo duševno polnovrednost in genijalno stvariteljnost, ali organizatorno zmožnost sposobnosti, ki v nobenem oziru ne zaostajajo za moškimi. Da so do današnjih dni tako močne in izrazite ženske osebnosti zgolj redke posameznice, leži pač vzrok v tem, da je bila do nedavnih dob pot do višje izobrazbe celokupnemu ženstvu sploh zaprta. Tem bolj je torej pomembna genijalna sila kake Curie-jeve ali Lagerlöffove. ki sta si vzlic vsem zaprekam, ki so se stavljale ženam, priborile svetovni pomen.

Danes pa, ko so — teoretsko vsaj — zapreke višje izobrazbe odstranjene, bo tudi žena lahko uspešno tekmovala na vseh poljih intelektualnega, moralnega in umetniškega udeistvovanja.

V tej plemeniti tekmi z možem se bo preizkusila njena moč!

                                              * * *

Vse feministično čuteče ženstvo se je zbralo 2. januarja t. l. v ljubljanski magistratni dvorani, da manifestira za pravice žene v družbi in državi. Nad leto dni se je shajal pripravljalni odbor pod vodstvom A. Štebijeve[1]. Na njeno inicijativo se je končno osnovalo v Sloveniji društvo «Ženski pokret» z namenom, da seznanja slovensko ženo s feminističnimi idejami, da vrši čvrsto propagando za splošno in enako volivno pravico v vsa zakonodavna in samoupravna zastopstva ter da ščiti pravice žena. Tak naziv društva so si izbrale, da dokumentirajo edinstva z ostalimi feministkami držav. Znano je, da se je že 1. 1919. v Beogradu osnovalo prvo istoimeno društvo, kateremu so sledila društva v Kragujevcu, Sarajevu, Banjaluki, Brodu, Zagrebu in pravkar v Splitu.

Zanimive so bile uvodne besede A. Štebijeve, ki je v krepkih potezah orisala svetovni pomen feminizma; njeno pojmovanje feminizma se ne izraža v tistem agresivnem gibanju žensk, ki je naperjeno zoper moškega, temveč se manifestira v težnji žene kot človeka. Nato je z veliko toplino in prisrčnostjo pozdravila navzoče ženstvo predsednica Ženskega Pokreta v Beogradu Milena Milojevičeva, nakar je zagrebška predsednica prof. Mira Vodvařka-Kočonda očrtala globok zmisel ženske organizacije v širšem pomenu, kot internacionalne svetovne organizacije žen, ki šteje danes že 33 miljonov članic, iz 45 narodov. Za predsednico ljubljanskega Pokreta je bila izvoljena znana agilna prvoboriteljica A. Štebijeva. — Društvo, ki šteje danes že nad 100 članic, je pričelo z vso intenzivnostjo delovati na to, da si pridobi čim več žen iz vse Slovenije. Prireja sestanke, redna predavanja, izdaja poročila, objavlja članke v listih in deluje po svojih močeh, da vzbudi v ženi zavest enakopravnosti pred svetom.


Opombe urednice[uredi]

  1. Alojzija Štebi: https://en.wikipedia.org/wiki/Alojzija_Štebi