Pojdi na vsebino

Žena deklici

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Poslednja pésem. Žena deklici.
Zbirka Krajnska čbelica (1848).
Nedolžnim.
Viri: Digitalna zbirka Mestne knjižnice Kranj
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Brez možá je svét
Vele rože cvét:
Samíca živéti — kar mislit' ne smém —
V grob raji bi tekla, odkríto povém.

Z njim bo vsaki dán
V radosti končán,
Sva židane volje, nebésčanov mír
Nikdar ne preganja med nama prepír.

Sinek naji mlad,
Pervoljubni sad —
Nezmérno vesêlje napaja sercé,
Zaslišim ga klicati moje imé.

Hčerka Milica —
Men' podóbna vsa —
V zibélki presladko nasmeja se naj,
Odpíra de, mislim, nebéški se raj!

Samka, se mi zdí,
Le na pol živí.
Oh, mož! nezrečena, nezmerna sladkóst —
Brez têbe življenje je pelin, britkóst!

Trikrat srečna ta,
K' moža vjeti zna,
De iz paradiža jo pelje serčnó
Po poti cveteči v presvitlo nebó.

Sreči v bran ne stoj —
Svèt poslušaj moj:
Le godcam ukaži napenjati lok —
Pa v zakon presvéti perteci mi vskók!