Žalost pa veselje

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Žalost pa veselje
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Lepe, pomladanske dneve
zmiraj ljubil sem čez vse,
ptičic pesem bi odmeve
slušal bil do terde t'me.

Vselej, ko v jesén', pozimi
žalovalo je serce,
in mi kakor v gostem dimi
se oko solzilo je;

sem tolažil se v britkosti:
zdaj zdaj pómlad bo prišla,
pa bo truma ptic po hosti
zopet sladko pevala.

Pómlad za pomladjo pride,
je veselo je sercé;
kor se ptičic znovic snide,
več v očesu ni solzé.

Tak se trikrat povrač'vala
ljuba pómlad je nazaj,
kar me ptica radovala,
radoval zeleni gaj.

Kadar pa četerta vstaja,
iščem, čakam – ptice ni.
Tužno mi serce prihaja
in oko mi spet solzí.

Vendar če slovo je vzela,
kaj žalujem, kaj solzim?
Saj drugod bo zopet pela;
sto povsod ji sreč želim!

Le steza do tist'ga gaja
znovič naj ozelení,
sled da zgine moj do kraja,
da pozabim zalih dní.