Žal mi je človeka

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Žal mi je človeka,
ki izgubi oblast nad seboj,
ki ne ve, ne kam ne kod,
ki nima usode,
ki nima svoje zvezde,
ki tava in blodi
v temnih nočeh vse do jutra.
Postane žival,
nevreden življenja.
Bori se za vsak grižljaj,
bori za vsak nov trenutek življenja,
za vsak nov dan trpljenja.
Žal mi je človeka,
ki ga obdajajo štiri mrežaste stene,
ki mu kulturne in bogate živali
pljuvajo v garjav obraz,
v ledeno mrzle roke,
krvave od trnja.
Žal mi je človeka - podivjane zveri,
želim mu smrt,
da čim prej doseže svoj mir in pokoj.