Žal in veselje
| Žal in veselje Anica Ahačič |
| |||||||||
Cvetke sem nabirala,
v šopek jih povíla,
da bi svoj'mu ljubemu
bila ga darila.
Nisem dosti pazila,
cvetke so nemile
v eni sami noči so
naglo pesušile!
Žalo sem jih gledala,
bridko se solzila,
noč brezčutna da mi je
cvetke pomorila.
Mati pa mi rekli so:
Čmu se boš plakala,
ljubič ti namenjen ni,
hčerka moja zala!
In resnica bile so
materne besede –
maral dragi moj nič ni
za slovenske vêde.
Da povenil šopek je
sem se veselila,
ker mi moj'ga ljubega
Slava ni rodila!