Štefka Potepinka

Štefka Potepinka Jožef Mihelič

Jožef Mihelčič [sic], Dobrava pri Kropi.

Viri:	Slovenec 30. 3. 1941
Dovoljenje:	Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Štefka naša je v četrtem letu,
a že zdaj bi rada šla po svetu:
zmeraj, če le more, po obedu
na skrivaj popiha jo k sosedu.

Ni še dolgo, ko nam spet uide
in nič hudega sluteč zaide
k hlevu na sosedovo dvorišče,
tja, kjer koklja piškam hrane išče.

Ko zagleda piške, vsa vesela
rada brž bi enega ujela;
toda — jojme! koklja v Štefko plane,
strašna vojna se med njima vname.

Našopirjeno jo naskakuje
koklja in grdó po rokah kljuje;
rdeča kri prikaže se na beli koži,
Štefka milo joče, tarna, vpije, toži ...

Vsa prestrašena domov priteče,
kakor ogenj živ jo rana peče.
Mama jo je strogo posvarila:
»Kazen si zasluženo dobila!«