Šopek starih pesem
| Šopek starih pesem |
| |||||||||||||
1. Postna.
[uredi]Marija v izbici kleči,
Premišljuje svete reči,
O Marija.
Tamkaj prede svile tanké,
Svile tanké, niti zlaté,
O Marija.
V hišo stopi svet Šentjanž,
Svet Šentjanž, joger božji,
O Marija.
Nekaj bi htél povedati,
Pa bi se preveč ustrašila,
O Marija.
Saj nisem žena tak plašna,
Tudi nisem dete rojeno,
O Marija.
Da b’ se preveč ustrašila,
Če bi kaj novega slišala,
O Marija.
Tako je rekel sveti Šentjanž,
Sveti Šentjanž, joger božji,
O Marija.
Tvoje dete so zvezali,
Pred sodnika so ga peljali,
O Marija.
Marija dol pade, omedli,
Al le majhen čas mi poleži,
O Marija.
Spet gori vstane, k’ se zbudi,
Tako pravi in govori,
O Marija.
Oh ti ljubi svet Šentjanž,
Sveti Šentjanž, joger božji!
O Marija.
Pojdi z manoj v Jeruzalem,
Preden bo moj sin umorjen,
O Marija.
Že se vzdigneta in gresta,
Da v Jeruzalem prideta,
O Marija.
Pred le-to hišo judovsko,
Pred hišo Pilatužovo,
O Marija.
Jezus je že obsojen zdaj,
Da bo na križu umorjen,
O Marija.
Oh ti moj ljubeznivi sin!
Marija vpije pred njim,
O Marija.
Lahko noč, moja ljuba mat’,
Srečna ostani tavžentkrat,
O Marija.
Marija dol pade, omedli,
Od prevelike žalosti,
O Marija.
Svet Janez jo vzdigne od tla,
Da spet za Jezusam gresta,
O Marija.
Na goro Kalvarijo,
Da b’ tam križan’ga vidila,
O Marija.
Vstopita se pod sveti križ,
Da ga ona v obličje vid’,
O Marija.
Jezus zdihnje prebridko,
Preden dušo izroči Bogu,
O Marija.
Marija večkrat omedli,
Od prevelike žalosti,
O Marija.
Jezus grozne martre terpi,
Umirajoč dušo pusti,
O Marija.
Marija zopet omedli,
Ker nje sin mertev visi,
O Marija.
Oh kaj je meni zdaj začet’!
Brez njega ni mi več živet’,
O Marija.
Marija se domu poda,
Od svojga sina ločena,
O Marija.
Grešnik! ki si z grehi obdan,
Z Marijo jokaj noč in dan,
O Marija.
Če se boš ti spokoril,
Z Marijo se boš veselil,
O Marija.
Zap. J. Levičnik.
2. Druga postna.
[uredi]Marija rajža po polju,
Marija rajža po polju,
Srečala sta jo dva mojstra,
Oj dva mojstra, dva tesarja.
Kam pa vidva mojstra gresta,
Vidva mojstra, dva tesarja?
Midva greva v Jeruzalemsko mesto,
Tam bova Jezusu križ ravnala.
O le majhen križ naredita,
Da bodo Jezusa manj križali!
Zakaj bova majhnega ravnala
Ko bova gotov plačil prejela.
Tako je rekla Marija,
Vsa žalostna in mila:
Še vsak berač žlahto ima,
Le moj Jezus je nič nima.
* * *
Marija rajža po polju,
Marija rajža po polju.
Srečala sta jo dva mojstra,
Oj dva mojstra, dva vervarja.
Kam pa vidva mojstra gresta,
Vidva mojstra, dva vervarja?
Midva greva v Jeruzalemsko mesto,
Tam bova Jezusu vervi pletla.
O le majhne vervi spletita.
Da bodo Jezusa manj zvezali!
Zakaj bova majhne pletla
Ko bova gotov plačil prejela.
Tako je rekla Marija
Vsa žalostna in mila:
Še vsak berač žlahto ima
Le moj Jezus je nič nima.
* * *
Marija rajža po polju,
Marija rajža po polju.
Srečala sta jo dva mojstra,
Oj dva mojstra, dva kovača.
Kam pa vidva mojstra gresta,
Vidva mojstra, dva kovača?
Midva greva v Jeruzalemsko mesto,
Tam bova Jezusu žeblje ravnala.
O le majhne žeblje naredita,
Da bodo Jezusa manj pribili!
Zakaj bova majhne ravnala,
Ko bova gotov plačil prejela.
Tako je rekla Marija
Vsa žalostna in mila:
Še vsak berač žlahto ima,
Le moj Jezus je nič nima.
* * *
Marija rajža po polju,
Marija rajža po polju.
Srečala sta jo dva mojstra,
Oj dva mojstra, dva kronarja.
Kam pa vidva mojstra gresta,
Vidva mojstra dva kronarja?
Midva greva v Jeruzalemsko mesto,
Tam bova Jezusu krono pletla.
O le majhno krono spletita,
Da bodo Jezusa manj kronali.
Zakaj bova majhno pletla,
Ko bova gotov plačil prejela?
Tako je rekla Marija,
Vsa žalostna in mila:
Še vsak berač žlahto ima,
Le moj Jezus je nič nima.
Zap. J. Levičnik.
3. Kaj poje tica!
[uredi]Kaj tica mi poje,
Ki pod nebam letí?
Zakaj bi ne pela,
Se mi dobro godí.
Ne sejem, ne žanjem,
Pa lahko živim,
In greha ne delam,
Boga ne žalím.
Bog oče pa gori
V nebesih sedí,
In doli nas gleda,
Kak’ nam se godí.
4. Tri rože.
[uredi]Leží, leží ravno polje,
čez polje pa steza derží;
Pri stezi stoji vertec lep,
Rasejo notri rože tri.
Ta perva roža je le-ta,
Le-ta rumena pšenica;
Ta druga roža je le-ta,
Preljuba vinska tertica;
Ta tretja roža je le-ta,
Preljuba Devica Marija.
5. Od novega mašnika.
[uredi]Srečna je ta mati b’la,
Ki je rodila mašnika,
Preden se je on rodil,
Bog sam se je veselil.
Mašnik pred mizo stojí,
Kristusa v rokah derží,
Žlahta pa za njim stojí,
Briše solzne si očí.
Bodi noč si, bodi dan,
Bodi lačen, al zaspan,
Id’ k bolniku revnemu,
Pa pomagaj mu v nebó.
Boš učil in boš svaril,
Pa ne bodeš nič storil,
Bojo prišle terdé glavé,
Pa ne pojde v njih sercé.
Zap. Fr. Štrukel.