Šmarnica
| ← Majska | Šmarnica Lojze Grozde |
Majski soneti → |
| |||||||||
Prišel je maj, je šmarnica vzcvetela,
v samoto hoste se boječe skrila,
ne bo je drzna roka oskrunila,
ostala bo, kot je, snežinka bela.
Iz tihega je gozda zadehtela,
s sladkostjo svojo me je omamila,
da moja duša jo je vsa vzljubila,
in iz daljave k njej zahrepenela.
A ne, ne bo utrgal je poet,
razumem jo, naj drugemu cveti,
ker sem moral proč, oditi v svet.
Morda srce najde tam, kar si želi,
morda zanj cvetica zadehti,
a šmarnica je moj najljubši cvet.