Škrlatne čipke

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Škrlatne čipke
Tatjana Pregl Kobe
Spisano: Pretipkala iz Škrlatne čipke 2008, Barbara Hočevar
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Škrlatne čipke[uredi]

V zraku frfota lenobna
vznesenost ptic
odo pomladi


Kamen posluša
besede na obali
na skali ždi ptič


Jutranja rosa
na laseh se in cvet
V pramenih zraka


Žarek gre mimo ne da
bi me pogledal
tke sramežljiv dan


Sredi pomladi
se čebele ljubijo
na ustnicah rož


Po blatni stezi
Sonce že suši luže
Na žalost otrok


Kačji pastirji
Preganjajo dolgčas ob
Škrebljanju dežja


Ko se spomladi
Svetna čaša razpira
Nedolžnost zamira


Zven zvončkov v jutru
sredi zasneženega
gozdnega odmeva


kotaljenje žog
cepetanje bosih nog
se osrečuje


mavrica lebdi
nad visoko zorano njivo
kot skrbna mati


vrabček brezskrbno
pije vodo iz vedra
pri hišnem vhodu


jutranji sončni
žarki že zgodaj tkejo
vznemirljivi sij


ostanki snega
na opečnatih strehah
odtis ptičjih nog


Miniaturne
cvetlice dehtijo kot
najslajši vzdihi


neizrekljivo
poželenje diši po
deviškem vetru


ledena hiša
pingvini govorijo
s perutnicami


Nevidne razen
iz kotička očesa
kresnice noči


Uporni popki
jezijo ograje hiš
skrivni ljubimci


Večer lovi noč
lajež samotnega psa
ob polni luni


Listi na brezi
se leskečejo v temi
kakor ozvezdja


Vse kresne noči
so enako omamne
na gozdni jasi


Popolnost maka
v barvi njegovih cvetov
krvavo ihti


Na žitnem polju
gori vroč ogenj strasti
z vonjem po zemlji


Škrlatne gore
prelestno pokrajino
Seka temna pot


Vedre barve tal
skrivajo spremenljivost
kameleona


Rdeč lak za nohte
se prehitro olušči
v strastnem objemu


Stopinje na tleh
koralnega otoka
sledijo sreči


Suša na zemlji
martinček se sonči na
figovi veji


Iz sestradane
zemlje in iz njenih ran
klije sončnica


Borov gozd diši
po poletni ljubezni
na vročih skalah


Zvezde na nebu
plešejo podivjani ples
ljubezenska noč


Brez bolečine
v vonju čutnih poželenj
o! sladke sanje


Ladja nasede
pesnik gleda na morje
čas nespečnosti


Beli valovi
kraljujejo na vrhu
vseh oceanov


V svežino morja
ovit žarek čepi na
listu platane


Plankton se blešči
na bežečih valovih
na vekah noči


Po promenadi
golega telesa se
sprehaja mesec


Mimo ruševin
antičnega obzidja
švigajo strele


Pena valov se
bohoti do obzorja
na nebu orkan


Ostrina čeri
grozi belim golobom
na poti miru


Morje se dviga
iz spanja in si češe
kodraste lase


Sivi galeb
drse kot ribe in se
pozibavajo


Še neodkrita
črna brezna dramijo
poželenje kač


Pozno popoldan
med brenčanjem komarjev
spijo zle misli


Vroča noč besed
na cvetovih kaktusov
v puščavi zbledi


Svetlo krzno kun
igra v žametu mraka
smrtno obsodbo


Čričanje murnov
v varnem okrilju smrek
kot jantar sijoče oči


Med petjem čričkov
veter pleše in trosi
koščena zrna


Roj zapoznelih
vešč ob luči v slepi noči
čemi na steni


Snopi svetlobe
obešeni na steno
poskakujejo


Pisan papagaj
ščebeče neumnosti
v dolgočasen dan


Smrt papagaja
odpira vrata kletke
gugalnica ždi


Pljusk vode v obraz
včerajšnja skodelica
kave na mizi


Newyorške ceste
se pražijo na soncu
pes komaj diha


Umazani krožnik
gosti prevzete muhe
sredi poletja


Pod puščavnat grič
za vselej izginula
prodnata struga


Mrk pogled drsi
čez slike kakor stara
štorklja čez zemljo


Z mosta nad reko
pade suh list v jezero
kroži po vodi


Osulo ločje
ponuja varen objem
račji družini


Na bregu trije
beli kamni: eden od
njih je umazan


Pod prazno streho
sameva mrtvo gnezdo
ptice selivke


Molk večera je
zgolj praznina med dlanmi
na deževen dan


Dež pere kipe
skozi line zvonika
in jih pomlaja


Srebrne pene
se sprehajajo: jezero
se jezi nanje


Kristalna solza
se lesketa na listu
pade na kamen


Papirnati zmaj
leti v krvavem soju
sonca ujetnik


Krik ranjenih ptic
lebdi nad preplavljenim
jezom noč ihti


Množica brblja
ne išče poslušalcev
med oboki zvezd


Nemiren veter
ves razsejan v črepinjah
oken popotnik


V drugi deželi
kot spužva voljno vpijaš
nove vonjave


Sova čepi na
kupoli grške cerkve
in čaka na noč


Jesenski dež na
močvirskih tulipanih
posluša žabe


Veje kostanja
se svetlikajo v bledi
svetlobi vode


Nagačen čuk zre
s steklenimi očmi v dan
psiček laja nanj


Grozdje na brajdah
na ograji iz slame
se sprehaja ptič


Pajek tke mrežo
v zahajajočem soncu
škrlatne čipke


Ali so kaplje
ali so suhi listi
padajo na tla


Samotne hiše
stokajo od bolečin
vegaste stare


Razvaline na
zapuščenih ulicah
iščejo dušo


Ledene rože
na oknih ostarelih
hiš taja dotik


Solze silijo
na oči majhnim pandam
ki se iščejo


Nem kapljičast lik
spi na mrtvaškem prtu
megla duši jok


Z biserovino
izvezene blazine
gostijo molje


Begajoči dim
se v spiralah dviguje
nad pogoriščem


Oblački dima
se sukljajo okoli
dimnikov v poljub


Žareče lovke
ognja se hihitajo
na pogrebu saj


Veter s čmrljevih
kril piha po preznojenih
telesih mravljic


Tančice nevest
felinijevski pogled
na belo platno


Mimo pluje bel
oblak za njim se podi
razigran veter


Metulji v laseh
na ulicah manhattna
divjajo v ritmu


Na drobcu stekla
se ljubita mušici
v obleki iz čipk


Zvok gosli ziba
brezčasna prostranstva na
pravljičnem nebu


Svetilke spijo
in stolpnice dremajo
v objemu pesmi


Puhteča koža
v temnem naročju noči
vabi komarje


Sneg na vitražu
skozi pisano okno
mavrično nebo


V kaminu gori
na ustnicah spi smehljaj
s škrlatnim sijem



O pesnici

Tatjana Pregl Kobe, rojena 31. julija 1946 v Mariboru, je diplomirana umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka, pisateljica, pesnica in esejistka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala na oddelku za primerjalno knji¬ževnost in na oddelku za zgodovino umetnosti, kjer je leta 1978 končala študij pri profesorju dr. Nacetu Sumiju. Leta 1979 je bila (v mednarodnem letu otroka) v Umetnostnem paviljonu Slovenj Gradec kustosinja velike Mednarodne raz¬stave otroške likovne ustvarjalnosti Otroci za boljši svet. Med njena strokovno najpomembnejša dela spada knjiga Slovenska knjižna ilustracija (1979), kjer je z bogatim dokumentacijskim gradivom in analitično oceno postavila temelje za nadaljnje raziskovanje ustvarjanja na tem področju. Razvoj ilustracije je obrav¬navala v knjigi Upodobljene besede (1998): to likovno tematiko ves čas spremlja in se strokovno z njo še ukvarja. Ob postavitvah razstav v galerijah po Sloveniji in v tujini piše eseje o li¬kovnih ustvarjalcih ter ocene njihovega dela. S tega področja so izšle tri obsežne knjige (po 340 strani) s skupnim naslovom Likovne impresije (2000, 2003, 2007). Z mnogimi galerijami že vrsto let sodeluje pri usmeritvi in snovanju razstavnih programov. Za več kot petindvajsetletno strokovno sodelovanje z Galerijo Rika Debenjaka je leta 2007 prejela nagrado Občine Kanal ob Soči. Doslej je izšlo tri-inštirideset njenih knjig, od tega osem s področja umetnostne zgodovine in li¬kovne kritike, devet likovnih monografij, enajst pesniških zbirk in petnajst knjig za otroke in mladino. O njeni poeziji so pisali Ciril Zlobec, Franci Zagoričnik, Ivo Svetina, Josip Osti, Marko Hudnik, Jurij Kovic, Alessio Brandolini, Marina Morreti in mnogi drugi. Pesniška zbirka Semi maturi I Zrela semena (prevedla Jolka Milic) je bila leta 2006 nagrajena na Mednarodnem natečaju za poezijo mesta Salo v Italiji. Nekaj pesniških zbirk je prevedenih v italijanski, španski in bosanski jezik, posamezne pesmi pa tudi v druge tuje jezike. Njene pesmice za najmlajše otroke so predvsem od izida slikanice Če bi srečal krokodila (ilustrirala Kamila Volčanšek, 1981) zelo priljubljene, nekatere so v berilih za osnovno šolo, so tudi v antologiji slovenskih pesmi za otroke, nekaj je celo uglasbenih in posnetih na kasete, ali pa skupaj z drugimi objavljenih v te¬matskih slikanicah. Objavljene so bile tudi v različnih revijah za otroke (Cici¬ban, Otrok in družina, Kekec, Otroci, Trobentica). V zadnjih letih so pri založbi Buča izšle štiri slikanice z njenimi pesmicami za najmanjše otroke. Slikanice Sinko Potepinko (2004), Ko bom velik (2005) in Punčka sanja (2006) je ilustrirala Daša Simčič, slikanico Kam pa, kam ? (2008) pa Ana Šalamun, ki ilustrira tudi nasled¬njo z naslovom Joj, kaj takega!. Z ilustracijami Daše Simčič so izšle tudi kratke pesmice v knjigi Mišja abeceda (2007). Vse zgodbice za najmlajše v knjižni zbirki Cunjasta dvojčka pa od poletja 2007 ilustrira Marija Prelog. Doslej je izšlo pet ve¬likih slikanic: Kdo bo popravil luno?, Čisto prava mamica, Ko bi bilo vedno tako, Prstki se lahko zmotijo in Najlepši sneženi mož. Je članica Društva slovenskih pisateljev, Društva umetnostnih zgodovi¬narjev Slovenije, Društva likovnih kritikov Slovenije in slovenske sekcije Med¬narodne zveze likovnih kritikov - AICA. Živi in ustvarja v Ljubljani.