Škrlatne čipke
| Škrlatne čipke Tatjana Pregl Kobe |
| |||||||||
Škrlatne čipke
[uredi]- V zraku frfota lenobna
- vznesenost ptic
- odo pomladi
- Kamen posluša
- besede na obali
- na skali ždi ptič
- Jutranja rosa
- na laseh se in cvet
- V pramenih zraka
- Žarek gre mimo ne da
- bi me pogledal
- tke sramežljiv dan
- Sredi pomladi
- se čebele ljubijo
- na ustnicah rož
- Po blatni stezi
- Sonce že suši luže
- Na žalost otrok
- Kačji pastirji
- Preganjajo dolgčas ob
- Škrebljanju dežja
- Ko se spomladi
- Svetna čaša razpira
- Nedolžnost zamira
- Zven zvončkov v jutru
- sredi zasneženega
- gozdnega odmeva
- kotaljenje žog
- cepetanje bosih nog
- se osrečuje
- mavrica lebdi
- nad visoko zorano njivo
- kot skrbna mati
- vrabček brezskrbno
- pije vodo iz vedra
- pri hišnem vhodu
- jutranji sončni
- žarki že zgodaj tkejo
- vznemirljivi sij
- ostanki snega
- na opečnatih strehah
- odtis ptičjih nog
- Miniaturne
- cvetlice dehtijo kot
- najslajši vzdihi
- neizrekljivo
- poželenje diši po
- deviškem vetru
- ledena hiša
- pingvini govorijo
- s perutnicami
- Nevidne razen
- iz kotička očesa
- kresnice noči
- Uporni popki
- jezijo ograje hiš
- skrivni ljubimci
- Večer lovi noč
- lajež samotnega psa
- ob polni luni
- Listi na brezi
- se leskečejo v temi
- kakor ozvezdja
- Vse kresne noči
- so enako omamne
- na gozdni jasi
- Popolnost maka
- v barvi njegovih cvetov
- krvavo ihti
- Na žitnem polju
- gori vroč ogenj strasti
- z vonjem po zemlji
- Škrlatne gore
- prelestno pokrajino
- Seka temna pot
- Vedre barve tal
- skrivajo spremenljivost
- kameleona
- Rdeč lak za nohte
- se prehitro olušči
- v strastnem objemu
- Stopinje na tleh
- koralnega otoka
- sledijo sreči
- Suša na zemlji
- martinček se sonči na
- figovi veji
- Iz sestradane
- zemlje in iz njenih ran
- klije sončnica
- Borov gozd diši
- po poletni ljubezni
- na vročih skalah
- Zvezde na nebu
- plešejo podivjani ples
- ljubezenska noč
- Brez bolečine
- v vonju čutnih poželenj
- o! sladke sanje
- Ladja nasede
- pesnik gleda na morje
- čas nespečnosti
- Beli valovi
- kraljujejo na vrhu
- vseh oceanov
- V svežino morja
- ovit žarek čepi na
- listu platane
- Plankton se blešči
- na bežečih valovih
- na vekah noči
- Po promenadi
- golega telesa se
- sprehaja mesec
- Mimo ruševin
- antičnega obzidja
- švigajo strele
- Pena valov se
- bohoti do obzorja
- na nebu orkan
- Ostrina čeri
- grozi belim golobom
- na poti miru
- Morje se dviga
- iz spanja in si češe
- kodraste lase
- Sivi galeb
- drse kot ribe in se
- pozibavajo
- Še neodkrita
- črna brezna dramijo
- poželenje kač
- Pozno popoldan
- med brenčanjem komarjev
- spijo zle misli
- Vroča noč besed
- na cvetovih kaktusov
- v puščavi zbledi
- Svetlo krzno kun
- igra v žametu mraka
- smrtno obsodbo
- Čričanje murnov
- v varnem okrilju smrek
- kot jantar sijoče oči
- Med petjem čričkov
- veter pleše in trosi
- koščena zrna
- Roj zapoznelih
- vešč ob luči v slepi noči
- čemi na steni
- Snopi svetlobe
- obešeni na steno
- poskakujejo
- Pisan papagaj
- ščebeče neumnosti
- v dolgočasen dan
- Smrt papagaja
- odpira vrata kletke
- gugalnica ždi
- Pljusk vode v obraz
- včerajšnja skodelica
- kave na mizi
- Newyorške ceste
- se pražijo na soncu
- pes komaj diha
- Umazani krožnik
- gosti prevzete muhe
- sredi poletja
- Pod puščavnat grič
- za vselej izginula
- prodnata struga
- Mrk pogled drsi
- čez slike kakor stara
- štorklja čez zemljo
- Z mosta nad reko
- pade suh list v jezero
- kroži po vodi
- Osulo ločje
- ponuja varen objem
- račji družini
- Na bregu trije
- beli kamni: eden od
- njih je umazan
- Pod prazno streho
- sameva mrtvo gnezdo
- ptice selivke
- Molk večera je
- zgolj praznina med dlanmi
- na deževen dan
- Dež pere kipe
- skozi line zvonika
- in jih pomlaja
- Srebrne pene
- se sprehajajo: jezero
- se jezi nanje
- Kristalna solza
- se lesketa na listu
- pade na kamen
- Papirnati zmaj
- leti v krvavem soju
- sonca ujetnik
- Krik ranjenih ptic
- lebdi nad preplavljenim
- jezom noč ihti
- Množica brblja
- ne išče poslušalcev
- med oboki zvezd
- Nemiren veter
- ves razsejan v črepinjah
- oken popotnik
- V drugi deželi
- kot spužva voljno vpijaš
- nove vonjave
- Sova čepi na
- kupoli grške cerkve
- in čaka na noč
- Jesenski dež na
- močvirskih tulipanih
- posluša žabe
- Veje kostanja
- se svetlikajo v bledi
- svetlobi vode
- Nagačen čuk zre
- s steklenimi očmi v dan
- psiček laja nanj
- Grozdje na brajdah
- na ograji iz slame
- se sprehaja ptič
- Pajek tke mrežo
- v zahajajočem soncu
- škrlatne čipke
- Ali so kaplje
- ali so suhi listi
- padajo na tla
- Samotne hiše
- stokajo od bolečin
- vegaste stare
- Razvaline na
- zapuščenih ulicah
- iščejo dušo
- Ledene rože
- na oknih ostarelih
- hiš taja dotik
- Solze silijo
- na oči majhnim pandam
- ki se iščejo
- Nem kapljičast lik
- spi na mrtvaškem prtu
- megla duši jok
- Z biserovino
- izvezene blazine
- gostijo molje
- Begajoči dim
- se v spiralah dviguje
- nad pogoriščem
- Oblački dima
- se sukljajo okoli
- dimnikov v poljub
- Žareče lovke
- ognja se hihitajo
- na pogrebu saj
- Veter s čmrljevih
- kril piha po preznojenih
- telesih mravljic
- Tančice nevest
- felinijevski pogled
- na belo platno
- Mimo pluje bel
- oblak za njim se podi
- razigran veter
- Metulji v laseh
- na ulicah manhattna
- divjajo v ritmu
- Na drobcu stekla
- se ljubita mušici
- v obleki iz čipk
- Zvok gosli ziba
- brezčasna prostranstva na
- pravljičnem nebu
- Svetilke spijo
- in stolpnice dremajo
- v objemu pesmi
- Puhteča koža
- v temnem naročju noči
- vabi komarje
- Sneg na vitražu
- skozi pisano okno
- mavrično nebo
- V kaminu gori
- na ustnicah spi smehljaj
- s škrlatnim sijem
O pesnici
Tatjana Pregl Kobe, rojena 31. julija 1946 v Mariboru, je diplomirana umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka, pisateljica, pesnica in esejistka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala na oddelku za primerjalno knji¬ževnost in na oddelku za zgodovino umetnosti, kjer je leta 1978 končala študij pri profesorju dr. Nacetu Sumiju. Leta 1979 je bila (v mednarodnem letu otroka) v Umetnostnem paviljonu Slovenj Gradec kustosinja velike Mednarodne raz¬stave otroške likovne ustvarjalnosti Otroci za boljši svet. Med njena strokovno najpomembnejša dela spada knjiga Slovenska knjižna ilustracija (1979), kjer je z bogatim dokumentacijskim gradivom in analitično oceno postavila temelje za nadaljnje raziskovanje ustvarjanja na tem področju. Razvoj ilustracije je obrav¬navala v knjigi Upodobljene besede (1998): to likovno tematiko ves čas spremlja in se strokovno z njo še ukvarja. Ob postavitvah razstav v galerijah po Sloveniji in v tujini piše eseje o li¬kovnih ustvarjalcih ter ocene njihovega dela. S tega področja so izšle tri obsežne knjige (po 340 strani) s skupnim naslovom Likovne impresije (2000, 2003, 2007). Z mnogimi galerijami že vrsto let sodeluje pri usmeritvi in snovanju razstavnih programov. Za več kot petindvajsetletno strokovno sodelovanje z Galerijo Rika Debenjaka je leta 2007 prejela nagrado Občine Kanal ob Soči. Doslej je izšlo tri-inštirideset njenih knjig, od tega osem s področja umetnostne zgodovine in li¬kovne kritike, devet likovnih monografij, enajst pesniških zbirk in petnajst knjig za otroke in mladino. O njeni poeziji so pisali Ciril Zlobec, Franci Zagoričnik, Ivo Svetina, Josip Osti, Marko Hudnik, Jurij Kovic, Alessio Brandolini, Marina Morreti in mnogi drugi. Pesniška zbirka Semi maturi I Zrela semena (prevedla Jolka Milic) je bila leta 2006 nagrajena na Mednarodnem natečaju za poezijo mesta Salo v Italiji. Nekaj pesniških zbirk je prevedenih v italijanski, španski in bosanski jezik, posamezne pesmi pa tudi v druge tuje jezike. Njene pesmice za najmlajše otroke so predvsem od izida slikanice Če bi srečal krokodila (ilustrirala Kamila Volčanšek, 1981) zelo priljubljene, nekatere so v berilih za osnovno šolo, so tudi v antologiji slovenskih pesmi za otroke, nekaj je celo uglasbenih in posnetih na kasete, ali pa skupaj z drugimi objavljenih v te¬matskih slikanicah. Objavljene so bile tudi v različnih revijah za otroke (Cici¬ban, Otrok in družina, Kekec, Otroci, Trobentica). V zadnjih letih so pri založbi Buča izšle štiri slikanice z njenimi pesmicami za najmanjše otroke. Slikanice Sinko Potepinko (2004), Ko bom velik (2005) in Punčka sanja (2006) je ilustrirala Daša Simčič, slikanico Kam pa, kam ? (2008) pa Ana Šalamun, ki ilustrira tudi nasled¬njo z naslovom Joj, kaj takega!. Z ilustracijami Daše Simčič so izšle tudi kratke pesmice v knjigi Mišja abeceda (2007). Vse zgodbice za najmlajše v knjižni zbirki Cunjasta dvojčka pa od poletja 2007 ilustrira Marija Prelog. Doslej je izšlo pet ve¬likih slikanic: Kdo bo popravil luno?, Čisto prava mamica, Ko bi bilo vedno tako, Prstki se lahko zmotijo in Najlepši sneženi mož. Je članica Društva slovenskih pisateljev, Društva umetnostnih zgodovi¬narjev Slovenije, Društva likovnih kritikov Slovenije in slovenske sekcije Med¬narodne zveze likovnih kritikov - AICA. Živi in ustvarja v Ljubljani.