Škopnjaki.

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Škrati Škopnjaki
Narodno blago koroških Slovencev
Vinko Möderndorfer
Divja jaga
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Škopnjak je zli duh, Rožani pravijo, da je sama hudoba, ki je ušla iz pekla, ki se prikaže v obliki ptiča, goreče metle ali v posameznih sem in tja švigajočih iskrah, nadeva si pa tudi lahko poljubno človeško podobo. Škopnjak duši otroke pod enim letom in dokler jih zavijajo v plenice, če mati otroka ne prekriža vselej, kadar ga položi v zibel, ali pa če v hiši prižigajo treske na obeh koncih namesto samo na enem. Otroka zaduši tako, da ga tesno zavije v plenice, ali pa mu zamaši cunjo v usta ali pa mu piha dim pod nos. Škopnjak zamenjava tudi otroke v zibeli s svojimi. Zgodi se to tedaj, če se mati huduje nad otrokom, kadar se joče, in radi sitnosti, ki jih ima ž njim; če ni vesela, da je mati, in če premalo misli na otroka in ga položi predaleč od sebe, da materina oblast ne seže več tako daleč. Nesreča je, da škopnjakovega otroka ni mogoče takoj ločiti od pravega in ga mati spozna šele, ko bi moral otrok že govoriti. Pravega otroka škopnjak materi vrne, če pretepe škopnjakovega otroka s tremi mladimi leskovimi šibami, katere mora vrezati na Marijin praznik. Škopnjak šviga tudi kot iskra od meje do meje v takih krajih, kjer je kdo radi meje goljufal. Slišati je pri tem stokanje in gotovo je, da preganja pregrešne duše, ki morajo prenašati prestavljene mejnike in jih postavljati na pravo mejo. Iz previdnosti polože radi tega v Zili v rakev zraven mrliča tančico iz konopelj, da ne more škopnjak do njega, kajti previdnost je božja mast in nikoli ne škoduje. Ker se škopnjak spreminja tudi v zale kmetske fante in goljufa in zapeljuje pridna in poštena dekleta, mora vsako deklico v Zili umiti kak hlapec, ki je bil rojen na kvatrni petek. To pomaga, da škopnjak vsaj potem ne more zapeljevati dekleta, ko dozori.