Školastika

← Kazen nesprave

Školastika Slovenske legende Anton Medved

Trije svetniki →

Spisano:	Maja Kljajič in Mateja Jagodič
Izdano:	(COBISS)
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

   Školastika

Prelepo hčer 'ma stotnica,
tej hčer' je ime Školastika;
živela grozno je lepo
zročila v varstvo se Bogu.

Ko zvedel turški car za njo,
imeti hoče jo ženo.
Hiti ji drobni list pisat',
do nje v Ljubljano ga poslat.

Ko pismo to prebrala je,
je milo zajokala se;
očetu stotniku ga da,
kaj on za pravo zdaj spozna.

Ko on, kar pismo pravi,
zve, uderejo se mu solze.
Poda ga ženi stotnici,
kaj ona ve zdaj svet'vati.


Ko list gospa prehrala je,
sladko se posmejala je:
"Kako bo to vendar Iepo,
saj lepše bit' bi ne moglo!

Jaz bom ljubljanska stotnica
ti bos pa turška carinja." —
Turčin drobno po njo drče
kakor da ptioe v zrak lete.

Školastika gre v kamrico,
aj v kamrico ti vso svetlo,
k podobi božje matere.
Megla se gosta st'ri krog nje.

Veliko prišlo angelcev,
Školastike prijateljev
le-ti vzemo Školastiko,
TurČini prazni v stran gredo.