Škandal v kopališču žensk

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Škandal v kopališču žensk
A. Kozma
Izdano: Slovenski narod 29.–30. julij (1901) 34/171–172
Viri: dLib 171, dLib 172
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

I.[uredi]

Harkaz je kopališče žensk, kjer se jih je — vsaj velikanske anonse v časopisih trdijo tako — čudežno ozdravilo že neštevilo. Lepe, blede dame brez otrok prihajajo tja ob začetku sezone in dražestne gospodinje svežih lic zapuščajo kopališče s trdno nado, da jim poslej štorklja ne bo več nenaklonjena.

Navadno zastopa v Harkazu zdravnik vse moštvo. Mlad, neroden doktorček je, katerega poredne ženske doslej še niso mogle privaditi na potreben savoir vivre. Še najbolj se odlikuje zvečer v kopališču: dvorani, kjer igra za ples, kajti na klavir se razume, na ples pa čisto nič.

Sem ter tja prihajajo iz sosedstva ondi nastanjeni husarski častniki, ki privedejo seboj tudi ciganske godce. Ob takih večerih je ples mirnejši, rednejši, spodobnejši. Vendar pa so zadovoljni oni možje, katerim zdravniki niso veleli poslati žene v Harkaz.

Danes ni bilo nobenih častnikov, zato se je izvršila večerna soareja jako neprisiljeno.

"Doktorček," je vprašala neka vesela mlada gospa, "kdo pa je tista svetnica, ki stanuje v vili Edita?"

"Milostljiva, to je gospa pl. Sziraky, odlična in bogata plemkinja," je odgovoril zdravnik.

"No, zategadelj ji še ni treba vihati nosu! Nikdar ne pride v našo družbo."

"Še zelo mlada je," je zagovarjal doktor odsotnico, in jedva leto dnij omožena, zato je še neizkušena in boječa, sicer pa živi tudi tu le s svojim soprogom ter mu pisari, če le možno, dvakrat vsak dan. Družbe pa se izogiblje."

"V naši družbi bi se mogla naučiti le dobrega," je odgovorila ostro nezadovoljna dama.

"Nedvomno. Ali kakor rečeno, zelo plaha je in v svojega soproga še smrtno zaljubljena."

"Ti mala, uboga goska!" se je oglasilo nekaj porednih ust in odgovorilo je splošno smejanje.

"Ali — zelo pozornega, zvestega in dobrega moža ima," je nadaljeval doktor. Prihaja vsako soboto z nočnim vlakom, v ponedeljek zjutraj pa se vedno zopet odpelje."

"To vemo," so dejale, "v nedeljo smo ga videle. Dolga, rumena brada mu ne pristaja slabo."

Doktor je udaril na tipke in v odmerjenem taktu je zadonel po dvorani vabljiv Straussov valček ter elektrizoval nožice dam, ki so smejé in dražeč se plesale dalje.

Za danes so obrale gospo pl. Sziraky dovolj.

II.[uredi]

"Ali si jo videla?"

"Katero?"

"No, svetnico."

"Gospo pl. Sziraky?"

"Da, da."

"Ali ni to strašno?"

"Grozno."

"In ta se nas izogiblje!"

"Taka se dela madono!"

"Fej! Doktor, pojdite nam s svojo ljubljenko!"

"Ali prosim, kaj morem jaz za to! Nikdar bi ne bil mislil kaj takega, dasiravno ne morem tajiti, da je tako."

"Kako pa je prav za prav?"

"Vsega nismo slišale, oh, prosim, pripovedujte še enkrat!"

"Saj sem ponavljal že stokrat ... "

"Mene ni bilo nikdar poleg. Samo še enkrat, doktorček!"

"No, torej: Stvar je takale: Včeraj zvečer je prišlo v kopališče osem husarskih častnikov — preštel sem jih sam — a zvečer jih je prišlo na ples samo sedem. Eden se je izgubil, sem si mislil, a rekel nisem ničesar. Okoli polnoči pa se je toaleta gospe pl. Lombards nekoliko pokvarila in prosila me je, naj jo spremim, da si jo doma zopet uredi. Ko sva torej v mesečni noči prišla mimo vile Edita, kaj sva zagledala?"

"Kaj? Kaj?"

"V mračni sobi na oglu vile je sedel izgubljeni husarski častnik, na njegovem naročju pa — —".

"Gospa pl. Sziraky?"

"Da, gospa pl. Sziraky v dražestnem, s čipkami pošitem belem negližeju in ..."

"In?"

— "poljubljala brkata usta častnikova ter ga božala."

"Škandal."

"Nečuveno!"

"Na, taka —!"

"Ubogi mož!"

Zdravnik pa je nadaljeval: "Ko sta naju zagledala, sta planila pokonci ter hitro izginila v temo ... to je vse."

"Ne nikari ne lažite, doktorček," je pripomnila gospa pl. Lombar. Vi veste še več!"

"Druzega nič, kakor da se je sedmero husarjev po plesu ob 2. uri zjutraj odpeljalo na dveh kočijah, s katerima so dospeli, osmi husar pa je iskal šele naslednjega jutra kmetiški voz, s katerim se je tudi okoli šestih v divjem diru odpeljal."

"Strašno! Na vsak način morate govoriti z nadzornikom kopališča, da odpravi to čedno tičico, sicer odpotujemo vse".

"Da, častite dame, ali to je zelo sitna reč!"

"Kjer se dogajajo take stvari, tam poštene ženske ne morejo ostati." - -

Še ni bil dovršen ta razburljiv razgovor, ki se je vršil zvečer v kopališčni dvorani, ko je prihrumela gospa Vipony vsa brez sape.

"Pred dvema minutama," jo sporočala hropeča, "sem videla s temile s svojimi lastnimi očmi, kako je neki huzarski častnik skočil skozi okno v pritličju v vilo Edita."

Splošno ogorčeno kričanje! Vse je govorilo križem ...

Malo minut pozneje pa je bilo vse kopališčno ženstvo zbrano pred vilo Edita.

Vsa okna so bila zastrta, ali ker je pri enem oknu gorela luč, se je prav dobro razločila senca dveh oseb, ki sta se nežno poljubljali.

Dame so začele napolglasno ploskati in ironično klicati: "Dobro!" na kar je nastala v vili tema. Očividno sta v sobi luč upihnila.

"Škandalozno! Ostudno!"

Splošna sodba je bila, da svet še ni videl toli svetohlinske Mesaline, kakoršna je ta mlada Sziraky.

V naslednjih dneh je dobil gospod Albert pl. Sziraky vsaj desetorico pisem brez podpisov te vsebine, da ga žena vara z nekim huzarskim častnikom na najsramotnejši način. Ali bržčas se za tiste dopise ni zmenil, kajti naslednje nedelje je dosegel škandal svoj vrhunec.

Gospa pl. Sziraky je prišla pri belem dnevu ob roki ličnega huzarskega častnika v veliko jedilno dvorano kopališčnega hotela.

"Ah ... ah!" - - To je bil res višek predrznosti!

Vse v bližini sedeče dame so vstale ter odšle na ostentativen način. Onadva pa sta se le smejala ter sta se očividno veselila, da sta tako dobila pripravna prostora. Potem sta po domače obedovala ter se nista niti zmenila, kako se kopališčno občinstvo posvetuje razburjeno in ogorčeno, kaj naj bi se storilo.

Prigovarjalo se je doktorju in nadzorniku, naj gresta tja ter zapodita par, ali ta dva naročila nista hotela sprejeti. S huzarji se ni šaliti, ti takoj udarijo, zbodejo, streljajo itd.

Končno pa so iztaknili izhod iz zadrege. Vratar kopališčne hiše ni bil sposoben, da bi dajal zadoščenje, saj je bil na roki pohabljen: ta naj bi presekal gordijski vozel.

"Ali smem prositi za vaše čestito ime in za vaše stanovanje — za listo tujcev, g. ritmojster?"

Starec je stal, s čepico v roki, odkrit pred parom.

"Moje ime je Albert pl. Sziraky na Sziroki, posestnik in huzarski ritmojster v reservi. Stalno prebivam na Sziroki, sedaj pa sem poklican za pet tednov na vaje pri 10. huzarskem polku v sosednji Dorozsi. Tukaj v kopališču stanujem pri svoji soprogi v vili Edita."

Ritmojster je govoril nalašč tako glasno, da so ga morali slišati prisotni v dvorani.

Vtisk je bil velikanski.

"Soprog!? ... Ali kam pa je dejal svojo polno brado?"

"Obril si jo je."

"Tako, tako, saj so častniki res pripovedovali, da njihov polkovnik ne trpi polnih brad."

"Potem, seveda, je morala pasti tudi Szirakega brada, ko je bil poklican."

III.[uredi]

"No, dame moje," je začel doktor zvečer v kopališčni dvorani, tako je naš lepi mali škandal končan."

"Žal! To je bil edini zanimivi dogodek v vsem Harkazu."

"Saj ni treba verjeti vsega takoj! Če je res njen soprog, zakaj pa lazi potem skozi okno?" je vprašala gospa Lombar.

"Bržčas je hotel svojo ženo podražiti ter jo presenetiti."

"Taka presenečenja bi jaz svojemu soprogu prepovedala."

"Verjamem. Milostljiva ni tako neprevidna, da bi puščala pritlična okna odprta, da bi mogel skozi nje njen soprog!" je pošepnil doktor gospe Lombarjevi.

"Doktor, impertinentni ste! Končno se bo dalo tudi iz vas še kaj napraviti," je odgovorila lepotica ter mu zagrozila s povzdignjenim prstkom.

"Doktor bi zaslužil, da ga pretepemo. Saj je moral vendar vedeti, da je le navaden reservist in navaden zakonski mož!"

"Seveda sem vedel," je priznal zviti zdravnik.

"Vi brezbožnež! Zakaj nam pa niste tega povedali? Zakaj ste pustili, da smo se ves teden brez povoda škandalizirale?"

"V interesu kopališča in vašega zdravljenja. Nikdar se niste boljše zabavale in očividno popravile, milostljiva, kakor v tem tednu."

"No, sedaj je končano. Nepristna Mesalina, nepristen husar in nepristen škandal! ..."

"Le potrpite, gospe! Le ne izgubite poguma! Tudi pristne škandale bomo še imeli tu."

In mali doktor je sedel za klavir, da tolaži trpeče lepotice v Harkazu s starimi valčki dotlej, da se jim izpolni ta nada.