Šepet

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Ko misliš, da si se predal in klonil
pod bremeni,
pozabil preteklost in njene spomine,
ko ni več solze, da bi jo potočil...
Takrat kot strela z jasnega prileti iskra,
za katero si mislil, da je že
zdavnaj ugasnila.
Če resnično ljubiš, nikdar ne izgine sled
poljuba z ustnic,
ki še vedno, čeprav v tihi temi šepeta
tvoje ime.