Še enkrat
Še enkrat! [Bonaventura Suhač] |
|
<poem>
Obrni, obrni na ono se stran!
Človeštva nezmerna ti tamkaj je plan.
Ne vidiš, ne vidiš, nevsmiljena smrt, Domovje da moje — le majhen je vrt?
Zasukaj tam brušeno svojo koso, Iztrgaj tam žrtev in vzami s sabo!
Le v mene, le v mene oči ti štrle, S prejadnim nasmehom na mene preže.
Jaz ljubim življenja prevzvišen zaklad, Poln sreče, radosti, nadzemeljskih nad.
Za moje v Gospodu ljubeče srce Pomembo zgubilo je davno gorje.
Zatorej živeti prevroče želim In up še negujem, da ti uhitim.
Nemara učakam, da v cvetju povsod Povzdigne se vera in v veri narod —
Tje gledi, tje gledi na tožno ravan, Kjer mnogi iz sveta bil rad bi pozvan!
Zastavi tam koso, potegni roko, Daj samoumorom na zemlji slovo!
A meni odloga, smrt stroga, še daj, Naj vrne nekdanja se moč mi nazaj.
Še enkrat mi v prsih srce zaživi, V molitvi za narod do zvezdic vskipi.