Šarabanka

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Šarabanka
Tone Seliškar
Izdano: Kres 1/2 (1921), 32
Viri: dLib 2
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Pod dolgo pobočje zelenega hriba,
ki se jeguljasto zvija,
je stisnjena prašna dolina,
ozka in dolga kakor morska riba.

Po sredi, na tirih dveh, se zaletava
kakor pes pretepen šarabanka[1];
kašlja, sajasta pljuča meče iz sebe,
v vozovih ljudi premetava.

Vozovi — zaboji drug v drugega hočejo
kakor na vrvici kužki neugnani —
tenka-tenk-tenka, tenka-tenk-tenka:
po tirih železnih kolesa ropočejo.

Sede na klopeh koščena telesa,
mnogi so kakor kosmati skeleti
v ponošene, strgane cunje odeti.

Rudarjem svetiljke v rokah bingljajo,
iz duše v oči jim trpljenje je padlo,
ženskam se v sunkih tresejo grudi,
bleda dekleta se fantom smehljajo.

Trikrat na dan tenka-tenk po dolini,
na koncu — ob Savi —
se znojna in trudna ustavi.

Ko se možje že po hribu potijo,
še žene za njimi v skrbeh:
»Ho, stari, nikar v gostilno!«
Možje pa nič! Oči v tla in molčijo.

(Iz zbirke Trbovlje)

Opombe[uredi]

  1. Šarabanka je delavski vlak, ki prevaža po ozkotirni železnici delavce na delo in od dela.