Čuvar vojaških grobov

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Čuvar vojaških grobov
Tone Seliškar
Izdano: Kres, 2/2 (1923), 31
Viri: dLib 2
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Veter se podi čez narahlo vzbočene grobove na nepreglednih ravninah grobišč.

Zdi se, da so mrtve ravnine zapuščene in tihe, da je samo veter posmrtni gost mrtvakov vojaških, skritih v molčečnost prsti.

Ali zapuščene niso mrtve ravnine:

Nekdo živi tam noč in dan; ogromen nekdo, čez vse mrtve ravnine segajoč.

Ni neznanec ta ogromni nekdo, ta edini ostanek vojaških mrtvakov, ta edini čuvar vojaških grobov.

Ni neznanec zame ta nekdo, ta ogromni nekdo — ker vem, da le to življenje sprhnelih teles, iztrgano iz src, nasilno ubitih!

Na mrtvih ravninah sedi in čuva grobove svojih teles, vdano kakor mati žalujoča.

Čuva grobove in se rodi.

(Iz koščenih in gnilih maternic v ilovnati zemlji.)

Rodi se šele ...

Toda, ko se porodi (že ob misli sami mi kri zledeni), bo zbesnelo in bo zgradilo mogočne barikade, na katerih bo tirjalo prestreljena srca svojih teles.

Rodi se šele ... pa je že ogromno, čez vse grobove segajoče.