Čuvar vojaških grobov

Čuvar vojaških grobov Tone Seliškar

Izdano:	Kres, 2/2 (1923), 31
Viri:	dLib 2
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Veter se podi čez narahlo vzbočene grobove na nepreglednih ravninah grobišč.

Zdi se, da so mrtve ravnine zapuščene in tihe, da je samo veter posmrtni gost mrtvakov vojaških, skritih v molčečnost prsti.

Ali zapuščene niso mrtve ravnine:

Nekdo živi tam noč in dan; ogromen nekdo, čez vse mrtve ravnine segajoč.

Ni neznanec ta ogromni nekdo, ta edini ostanek vojaških mrtvakov, ta edini čuvar vojaških grobov.

Ni neznanec zame ta nekdo, ta ogromni nekdo — ker vem, da le to življenje sprhnelih teles, iztrgano iz src, nasilno ubitih!

Na mrtvih ravninah sedi in čuva grobove svojih teles, vdano kakor mati žalujoča.

Čuva grobove in se rodi.

(Iz koščenih in gnilih maternic v ilovnati zemlji.)

Rodi se šele ...

Toda, ko se porodi (že ob misli sami mi kri zledeni), bo zbesnelo in bo zgradilo mogočne barikade, na katerih bo tirjalo prestreljena srca svojih teles.

Rodi se šele ... pa je že ogromno, čez vse grobove segajoče.