Pojdi na vsebino

Čudne navade (nadaljevanje)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Čudne navade (nadaljevanje)
Štefan Kocijančič
Izdano: Primorski list 2. november 1894 (2/21), 176—177
Viri: dLib 2
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

14. Celtiberji so se ne v vodi, ampak v človečji tekočini kopali, ki so jo v ta namen hranili. Delali so pa to, ker so menili, da je ona tekočina naj bolji lek za slabotno truplo, in da zgubljene telesne moči povrača. De gustibus non est disputandum.

15. Kedar kdo pri Judih umerje, preveznejo vse posode v hiši, v kterih je voda, in vso vodo izlijejo. Pravijo namreč, da se je duša umrlega v vodi okopala, in jo tako oskrunila. Drugi Judje pa pravijo, da se vsakemu umirajočemu angelj smrti z golim mečem v roki nad zglavjem prikaže; ko umirajoči to zagleda se strahu strese, in tako pade z meča kaplja strupena bolniku v usta, in na to izdihne dušo. Angelj pa meč koj v bližnji vodi umije. Ako bi kdo od tiste vode pil, v kteri je angelj svoj meč umil, moral bi koj umreti. Ker tedaj ne vedo, katera je tista voda, zato vso vodo, kar je je v hiše, proč izlijejo.

10. Rimljanje so pijance tako sovražili, da jih niso terpeli ne v mestnem starešinstvu, ne v kaki drugi mestni ali deržavni službi. Zato pa tudi ni smel nobeden vina piti, dokler ni bil 30 let star; ženske pa niso nikoli vina pile. Na Španskem se ni nobeden za pričo sprejel, ki se je bil enkrat upijanil. Gorje našim pivčekom, ako bi to pri nas veljavo imelo!

17. V Indiji žalujejo otroci cela tri leta, po očetovi in materni smerti, ter jim vračajo tako za perva tri leta svojega otroštva, ko so jih pestvali.

8. Asirjanci so svoje bolnike zraven ceste ven postavljali, ter mimoogredočih popraševali, s čim bi se dala bolezen ozdraviti.

19. Baktrijanje so svoje starčeke, ki niso bili več pri moči, in pa slabotne psom dajali, da so jih snedli. Kaspijanje so svoje stariše po dokončanem 70-tem letu starosti, v hram zaperli, in prisilili, da so lakote poginili. Tibareni pa so jih navadno obešali. Iz tega spoznamo lahko, koliko dobrega je luč sv. evangelija prinesla, daje take hudobne navade odpravila.

20. Skitje so z mrličem vse tiste, ki so mu bili v življenji ljubi in dragi, pa tudi njegove posle in konje žive zakopavali, in zraven pridevali še jedi in pijače. Grki so merliče sožigali, pepel potem v zato pripravljenih posodah hranili in zakopavali. Rimljanje so nekdaj svoje mrliče zakopavali, pozneje pa tudi sežigali, kakor Grki.

21. Areopagitski sodniki v Atenah so se navadno o ponočnem času shajali, za to da se bolj v miru pravde razsojevali in brez ozira na osebe. V ravno tem mestu so pred sodbo malega presička zaklali, in z njegovo kervjo sedeže sodnikov poškropili; to je imelo biti sodnikom v opomin, da se oškrope s krvjo nedolžnih, ako pravd pravično ne sodijo.

22. Pri nekdajnih Rimljanih so tiste, ki so hotli zadobiti pravico rimskega državljanstva naj pred za roko pošlatali; ako so imeli mehke roke, niso bili sprejeti, ker mehke roke so znamenje, da človek malo ali nič z rokami ne dela; kdor pa je imel trde, žuljeve roke, je bil sprejet. Menda bi v današnjih časih le malo jih našli, ki bi bili vredni rimskega državljanstva.

23. Pri nekdanjih Perzijanih je bila naj veča sramota lagati, pa dolge, imeti. – Indijani so tiste katerim so spričali, da so lagali očitno sramotili, in iz vsake službe pahnili. – Pri nekdajnih Frankih in Sveveh so morali lažniki v sramoto psa na rami okoli nositi. – Kaj bi se godilo takim lažnivcem in dolžnikom, kaker jih imamo v sedajitih časih na tisoče in tisoče ? Psov bi ne bilo zadosti!

24. V Bitiniji so pohajače kamnjali. Itirkanski kralj Hartab je krte lovil, samo da ni ostal brez dela. Macedonski kralj Erop je urhe na nit vezal. Kralj Ptolomej je obiskaval delavnišnice rokodelcev. Cesar Domicijan se je vsakdan po več ur v svojo sobo zaperl, in muhe lovil, in na iglo nabadal. Ko je enkrat nekdo vprašal, jeli cesar sam doma: Popolnoma sam, je dobil odgovor, še muhe ni pri njem.

25. V Rimu so častili nekdaj trideset tisoč lažnjivih bogov in boginj, na Rodskem otoku pa tri in sedemdeset tisoč. Na Sicilijanskem otoku so po božje častili komarje in muhe, v Arabiji pse in merkvice, v Egiptu mačke in krokodile. Stari Nemci so posebno častili in molili solnce, luno, Marta, Merkurija, Jupitra, Venero, Saturna, ter so jim razno žival žertvovali, Merkuriju so v časih tudi ljudi klali.

26. V Lacedemoniji so kače jedli, v Fiigiji in v Pontu červe, Budini na Skitskem pa uši, Afrikanski Ziganti merkvice, na otoku Korsiki mlade psičke, Tatari pa konje; konjske glave so predvsim drugim radi jedli.

27. Pri Sunitih se snidejo vsako leto na očitnem mestu fantje in dekleta pred sodbo. Fant, kterega sodba za naj boljega in naj poštenejšega spozna, si zbere lahko izmed pričujočih deklet za svojo nevesto, katero hoče. Za njim si nevesto zbere fant, katerega sodba vrednega spozna, potem tretji, četrti itd.