Čudne navade
| Čudne navade Štefan Kocijančič |
| |||||||||||||
1. Kadar zamorski kralj kihne, koj vsi pričujoči »Bog pomagaj!« zavpijejo, da se po celem kraljevskem dvoru sliši, ter vsi dvorjani, služabniki, služabnice ravno tako na vse gerlo »Bog pomagaj« ponavljajo. Kedar to slišijo bližnji sosedje, in tisti, ki so na teržišči, tudi oni »Bog pamagaj!« zavpijejo. In tako se zgodi, da na vsako kraljevo kihnjenje, bi djal, v enem trenutku celo mesto z »Bog pomagaj!« odzdravlja.
2. Ako je pri zamorcih kralj na eno oko slep, mislijo, da morajo vsi v njegovi rodovini, in vsi njegovi služabniki tudi na eno oko slepi biti, tedaj jim eno oko izderejo. Čudna navada, kaj ne? Na Francoskem se je nekadaj kaj temu enakega prigodilo. Nosili so po starem vsi možki dolge brade. Ko pa je prav mlad, še golobrad kralj na prestol prišel, mislili so si njegovi dvorjani, da se ne spodobi, da oni dolge brade nosijo, med tem, ko njih gospodar brade nima. Začeli so se tedaj briti, in se vkratkem so vsi francozi, in za njimi Nemci, in Italijani itd. začeli se briti. Še le v naših časih so se dolge brade zopet nositi začele.
3. V Beociji so dolžnike, ki niso imeli s čim svojih dolgov poplačati, očitno na terg pripeljali, kjer so se morali usesti ter so jim preveznjen škaf ali pa brento na glavo postavili, in je tako pred vsim ljudstvom osramotili. Ako bi bila ta navada pri nas, kaj menite, koliko njih bi sedelo na Travniku z brento ali s škafom na glavi?
4. Kadar Perzijanski kralj koga obsodi, da ima biti tepen, obsojenec vselej kralja visoko hvali, češ, da je bila to zanj velika čast, da se je kralj nanj spomnil.
5. Tatarji ne ostanejo nikoli dolgo na enem mestu, ker menijo, da na enem mestu dolgo ostati, nesrečo kaže. Kadar tedaj hočejo komu kaj slabega želeti, rečejo: Bog ti daj vedno na enem mestu čepeti!
6. V Kalekuti kralj, vsa njegova rodovina, in vsi polemiči nikdar ne jedo ne mesa, ne rib, in sploh ničesar, kar pride od živeče živali stvari.
7. Med drugimi čudnimi verami je na Perzijanskem in v izhodni Indiji tudi ta le: Krava jim je njih bog. Kravji častivci vsako jutro naj poprej pred kravo pokleknejo in jo molijo. Dokaj so srečni, ako zamorejo umirajoči kravo zraven sebe imeti. Umirajoči derži kravo za rep. S kravjekom se mažejo po obrazu in po družih udih svojega života; bolje se jim zdi to, kakor da bi se z najdražimi dišavami mazilili.
8. Pri nas v Evropi je sploh navada, da se odkrivamo, kadar ali v cerkev gremo, ali pa hočemo koga pozdraviti, in mu svoje spoštovanje kazati. Na Kitajskem pa je nasprotna navada. Kdor se pred drugim odkrije, zasramuje ga. Oni se v belo oblačijo, kadar žalujejo za rajnkim, pri nas pa se ljudje v černo oblačijo.
9. Egipčanski kralj Amasis je postavo dal, da mora vsako leto vsakdo pri gosposki dokazati, s čim se živi; kdor tega izkazati ni mogel ali ni hotel, je bil v smrt obsojen.
10. Pri Brahmanih v Indiji so se otroci, ki niso hotli učiti se ali sicer kaj koristnega delati, tisti dan brez kosila puščali.
11. V izhodni Indiji so prešestvavca k staršem pripeljali, in starši so njega in njo umorili. Pri Saksoncih se je morala prešestvavka sama zadaviti, potem so jo sežgali, in nad germado prešestvavca obesili. Pri Egipčanih je dobil prešestvavec tisoč palic prešestvavki pa so odrezali nos. Kumani so presestvavko ven na terg postavili, da so jo vsi videli; potem so jo na osla posadili, in po mestu okoli kazat vozili. Pri starih Nemcih je mož svoji nezvesti ženi lase odstrigel, in pred seboj gnal in tepel, dokler ni duše pustila.
12. Turki papir visoko spoštujejo, ker se nanj piše ime Božje, zato pa tudi nobenega papirčeka na tleh ne puste ležati. Ako zagledajo kje na tleh kak papirček, koj, ga vzamejo, pa v kako špranjo ali luknjo vtaknejo, da ga nobeden z nogami ne potepta.
13. Babitačanje so vse zlato v zemljo zakopavali, da ne bi kterega oslepilo, in od poti pravice ne zapeljalo. Kje najdemo v naših dneh še kaj takih ljudi?
Dalje prihodnjič.