Pojdi na vsebino

Človek (Ernest Tiran)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Človek
Ernest Tiran
Izdano: Kres 1/1 (1921), 4
Viri: dLib 1
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Včasih se mi zazdi,
da to, kar je,
v resnici ni.
Da je to sen,
bolan in boleč,
in ko pride dan,
ga ne bo več.

Kadar sem sam,
iščem ta dan.

Nocoj
spet moje oči
ga zazro.
Vse je svetlo
pred menoj ...

Vse megle,
vse, kar je sivega
bilo kedaj,
vse je
v solncu vtonilo.

In jaz —
bi nekoga objel
in bi pesem zapel
tisočih sreč
in bi vstopil
v svoj raj.

A meč plameneč:

»Postoj!
Jo li vidiš?
Senca dolin
je s teboj.«

Jaz sem jo videl
in sem vzdrhtel
in se zavel
in sem vedel,
da je to, kar je,
v resnici vse.