Čistilec parnih kotlov

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Čistilec parnih kotlov
Ivan Strojar
Izdano: Književnost 11-12/2 (1934), 374
Viri: dLib 11-12
Dovoljenje: Copyright.svg Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Vzleknjen na ploščo, v kotlu, čistim kameno usedlino,
neizbrisne verze trpljenja klešem v upognjeno steno jekleno,
misli boleče, skeleče – o, ne rode se mi same, rodita jih delo in muka.
Navoji kurilnih cevi ko kače vijo se v notranjosti kotla,
svetloba električne žarnice sveti mi v temno globino, na mene pada
luč in moja senca se vije do svetlega, tesnega vhoda.

Težko je biti v kotla vročini in delati osem nepretrganih ur,
s kladivom razbijati, čistiti kameniti usad,
vase požirati ostri, strupeni, peščeni prah,
težko je, težkó ... Da bi nikoli tako ne biló!

Misli mi same uhajajo in jaz čistim kotle v Ameriki, Aziji, Avstraliji.
Afriki
in v tej prekleti Evropi –
in povsod je enako.
Čistim ... Misli moram krotiti,
ker hočejo steno jekleno razbiti.
– – –.