Čez Kras

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Čez Kras
Ivan Minatti
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


V rdeče resnje
se zaganja jug
in kot razpenjen val
hrumi prek kraških skal.
Razklani bôri
se v kipenju struj
krivé do tal.

Jutranja zarja
pljuska nam v obraz,
v razpetih pajčevinah
rosa se svetlika.
Razigrano, kot gre fant
k dekletu v vas,
se naša četa
čez viharni Kras pomika.

Objestni smo sprožili
zadnje strele v zrak.
Na pot – v slovo –
nam veter divje požvižgava.

Kako je svetlo sonce
in brezkončen svod …
Nad nami kot labod
ves puhast, bel oblak
v sinjini plava.

Jesen v gorah!
Drobne deževne kaplje.
Pod njimi raste praproti krhko zvene.
V okopih smo. Naše oči strme
brez misli v razjedene kraške škraplje

Jesen v gorah.
Mi zakopani med kupi otrple zemlje
tiščimo v žepih od mraza nabrekle roke.
Na naše lase je padla slana kot prah.

Mrzlo sije večer. Naše želje so vstale na pot
kot žerjavi, ki v zrak so vrešče zarezali klein.
V dolini zvoni. Iz visokih lin
brne tihi glasovi do tod.

Tam doli ke kruh, je tobak
in topla domačnost slamnatih koč ...
Nas pa objela bo mrzla, brezmesečna noč,
ko krenil odtod bo v pohod naš korak.