To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:
To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Razkadil se je dim . . . Sedel mrak je na Montjuich.
Zavrisnil trop je morilcev, jezuitov črnih,
posnemačev Torquemade iz časov temnih,
tulil je rabljev trop, kakor da obsedel ga je njih hudič:
»Mrtev je Ferrer! Duh njegov strt v prah! –
Stebrov starih ne bo nam več podiral,
dogem naših, inkvizicije ne bo zatiral;
rešen je naš plen, preminul je vsaki strah!
Hoj! Zatrt je sled svobodnih šol;
kakor on, v grob so pokopane —
a kar je v grobu, več ne vstane . . .
Ferrer je mrtev! Raduj se španski Izrael!«
Tulil je morilcev črnih trop,
rabljev jezuitov, nuncev okutanih,
stvorov nasilnih, krvi pijanih —
piroval na morišču je krvavoroki pop.
A stoj druhal! Kakor vihar, ki drvi čez plan
in debla trohla v prah podira,
kakor potres, ki vulkane odpira,
privrši čez ravan revolucije orkan!
Mračni Montjuich — črna noč je svetli dan.
Morišča stebri so razvaline, —
trop morilcev groze mrje gine —
nad njimi vstaja Ferrer, velikan . . .
»Gorje! Ferrerjev duh vstaja!« — » »Haha!
Trepetajte! Kratek je triumf, veselje vaše!
Prihaja dan plačila, osvete naše!
Umorili ste telo — niste ubili duha!« «
Njegov duh živi; naprej, naprej hiti . . .
Rušijo se v prah morilcev troni,
nešteti za njim vstajajo milioni —
danes bolj, kot kdaj poprej, Ferrer živi!
