»Česar sebi ne privoščiš, drugemu ne dajaj«
| »Česar sebi ne privoščiš, drugemu ne dajaj« Belokrajinske pripovedke Lojze Zupanc |
| |||||||||||||||
»ČESAR SEBI NE PRIVOŠČIŠ, DRUGEMU NE DAJAJ«
Ko je Še Kristus hodil po svetu, je pripotoval s svetim Petrom tudi v Belo Krajino. Pod noč sta se namahnila v samotno kajžo in poprosila za prenočišče. Gospodinja je nekaj godrnjala, gospodar pa ju je vzel pod streho.
Ponoči je gospodinja vstala, vzela v roke gorjačo in odšla k peči, kjer sta na klopi ležala Kristus in sveti Peter. Bila je jezna, da se je morala popotnima umakniti od tople peči in zato je nekajkrat močno udarila svetega Ptitra po hrbtišču.
Ko sta zjutraj vstala, je Kristus vprašal spremljevalca:
»No, Peter, kako si spal?«
»Dobro, Gospod,« je odgovoril sveti Peter. »Samo tepen sem bil ponoči.«
Kristus ni ničesar odgovoril.
Napotila sta se dalje. Pod večer drugega dne ju je pot spet zanesla v isto hišo. Spet sta zaprosila za prenočišče pri dobrem gospodarju. Gospodinja je nekaj godrnjala, gospodar pa ju je vzel pod streho.
Preden sta legla k počitku, je sveti Peter zaprosil:
»Gospod, menjajva prostore. Rad bi tamkaj spal, kjer si ti sinoči«
»Naj se zgodi po tvoji volji« je odgovoril Kristus in legel na Petrovo ležišče.
Ponoči je gospodinja vstala, vzela v roke gorjačo in odšla k peči, kjer sta ležala trudna popotnika.
»Sinoči jih je dobil ta na tej strani, danes jih dobiš pa ti!« je jezno zagodrnjala in močno udarila nekajkrat po — svetem Petru.
Ko sta zjutraj vstala, je bil Kristus tiho. Svcti Peter pa se je nakremžil:
»Gospod, spet sem jih dobil z gorjačo!«
Kristus se je nasmehnil in odgovoril:
»Česar sebi ne privoščiš, drugemu ne dajaj! Zlo se z dobrim ne odganja! Bi ležal tamkaj, kjer si ležal sinoči, pa bi bil samo enkrat tepen ...«