Pojdi na vsebino

"Zavef dra. Františka Riegra"

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Zavef dra. Františka Riegra
Izdano: 1903
Viri: Slovan, letnik 1, številka 8; dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Pisateljsko društvo „Maj" je založilo in izdalo v krasni, monumentalni opremi fotografirano Riegrov o oporoko, ki je dostojna in vredna velike in pomenljive zadnje izjave češkega patrijarha. Cehi so si svesti tega, kako dalekosežnega pomena je za češki narod očetovska, iskrena in svarilna poslovitev Riegrova, ki je izzvala in povzročila, ko se je prvi prijavila ob Riegrovi smrti, zaradi svoje vsebine in odkritosrčnosti globok, neizbrisen dojem. Publikacijo krasi Riegrov a slika, posneta po najboljšem Riegrovem portretu mojstra Maksa Svabinskega, ki jo hrani Riegrova hči, gospa Libuša Brafova. Najzvestejši prijatelj Riegrov, dr Karol Mattuš, je napisal k oporoki vvodni članek, presednik društva „Maj", sloveči pesnik Vrchlicky, je spesnil želje, da Riegrova oporoka roma v češka mesta, vasi in hišice, pagovor je zložil dr. R. J. Kronbauer. Publikacija že po svoji zunanjosti kaže svojo važnost in pomen. Kar je Rieger v svojih zadnjih trenutkih napisal svojemu dragemu narodu v slovo, to se je po vsi pravici poimenovalo njegov narodni testament. „Vdolbite Riegrov o oporoko v metalne plošče!" je donel glas po vseh čeških planjavah v trenotku, ko je veliki Riege r počival na mrtvaškem odru v Panteonu. „V medene plošče svojih duš in svojih src si jo zapiši, v svoja srca si jo vkleši, češko ljudstvo!" je odmevalo po čeških časnikih brez razločka politične barve, „da se nikdar ne izbrišejo zlati opomini tvojega velikega sina, da jih ne zaraste mah pozabljenja, da so ti vedno pred očmi, da ti sijejo tako na veselo kakor na trnjevo pot ter da te zanesljivo spremljajo in ti zvesto svetujejo v važnih in odločilnih trenotkih!" Riegrov a oporoka je postala narodov evangelij, ona pa je tudi Riegro v monument, ki si ga je zgradil v srcu češkega naroda. Tako, kakor je vzniknila iz njegove preskrbne duše za blagor češkega naroda in kakor jo je napisal, v isti obliki in podobi roma med narod.