"Grad" na Vipoti
| ← Bežigrad | "Grad" na Vipoti Gradovi in graščine v narodnem izročilu I Janko Orožen |
"Grad" Turnska peč → |
| |||||||||||
1. Grad na Vipoti ali Pečovniški grad
[uredi]Vipota! Kdo je ne pozna! S svojo piramidasto obliko vzbuja pozornost potnika, ki se podaja iz Celja proti Laškemu. Stoji ob levem bregu Savinje tik nad železnico, od daleč pozdravljajoč Stari grad. Z njo se družijo predstave o starem narodnem verovanju. Doli pod njo je tik ob nasprotnem bregu Savinje Devina skala. Tudi v imenu te skale se morda skrivajo verski nazori. Narod pa govori o njej drugače: lepo kmečko deklico so zasledovali Turki in da bi se pred njimi rešila, je s te skale skočila v Savinjo. Na Vipoti je pa bil v davnem času tudi grad. Vipotnjak, trden kmet na njeni južni strani, pravi, da se je našla na vrhu med skromnim zidovjem tudi opeka. To opeko so žgali na njegovem travniku tik za železnico, kjer je svet tako »lužnat«, da gre grabijišče preko polovice noter. Grad na Vipoti se je ali pogrezil, ali pa so ga zasuli.
2. Grad na Vipoti — roparska postojanka
[uredi]Grad na Vipoti se je imenoval »Pri hudiču«. Ko so še vozile ladje po Savinji, so namreč s tega gradu prežali nanje. Čim se je katera približala, so dali znak na gornjeceljski grad, odkoder so jo nato oboroženi grofovi služabniki napadli in oropali.
3. Jama na Vipoti
[uredi]Malo pod vrhom se nahaja podzemeljska jama, kjer so že včasih kopali, da bi odkrili zaklade ali tajne njene notranjosti. Dva kopača sta pred petnajstmi leti našla nekaj železja. Pravijo pa tudi, da ima ta jama železna vrata. Neki mož je nekoč šel noter. Toda luč mu je ugasnila, začelo se mu je motiti po glavi in zdelo se mu je, kakor da vidi črnega psa. Nekdo drugi si je tudi upal v jamo, ali iz nje ga je pripeljal črn pes.
4. Na Vipoti straši
[uredi]Neki kmet je večkrat videl ženske na belem konju, kako jahajo okrog Vipote, in še razne druge prikazni.
5. Rojenice na Vipoti
[uredi]Pred več ko petdesetimi leti so na Vipoti še bivale rojenice. Kadar so šli ljudje opoldne jest, tedaj so prišle rojenice in so delale na gruntu. Toliko so napravile, ko ljudje ves dan. Da bi se okrepčale, so jim kmetje pripravili kako mleko. V svoji dobroti so rojenice opozarjale ljudi, kdaj je treba sejati, da bo dobra letina. Klicale so: »Vipotnjak, sej bob, zdaj je dobra minuta!«