Gozd
Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
| ← Jesen | Gozd Topol samujoč Josip Murn - Aleksandrov |
Zapuščena polja → |
|
||||||
Tako tih in otožen
tam gozd stoji,
kot vojnik razorožen
temno vase strmi.
Ne šumi več, ne zgrinja
pod soncem hladu -
tak pod Krnom spominja
kralj v nezbudnem se snu.
Ah, po vetru, po vodi
moja radost je šla...
tak pusto kot v prirodi
večerna megla.
Kot tam v krčmi obpotni,
ki vsa prazna molči,
in popotnik samotni
čaka v njej do noči.
