Ustavni zakon za izvedbo ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Ustava SFRJ

Ustavni odlok
Predgovor in vsebina
Temeljna načela
I. SFRJ
II. Družbena ureditev
III. Odnosi v federaciji
IV. Organizacija federacije
V. Sprememba ustave
VI. Prehodne in končne določbe
Ustavni zakon

Na podlagi 405. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije je sprejel Zbor narodov Zvezne skupščine na seji dne 21. februarja 1974

ODLOK
O RAZGLASITVI USTAVNEGA ZAKONA ZA IZVEDBO USTAVE SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE

(Odlok in besedilo ustavnega zakona za izvedbo ustave SFRJ sta objavljena v »Uradnem listu SFRJ« št. 9 z dne 21. februarja 1974.)

Razglaša se ustavni zakon za izvedbo ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zbora narodov dne 22. januarja 1974, na seji Gospodarskega zbora dne 31. januarja 1974, na seji Prosvetno-kulturnega zbora dne 30. januarja 1974, na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 30. januarja 1974 in na seji Družbeno-političnega zbora dne 31. januarja 1974.

Zbor narodov

AS št. 922.
Beograd, 21. februarja 1974.

Predsednik
Zbora narodov:
Mika Špiljak s. r.

USTAVNI ZAKON ZA IZVEDBO USTAVE SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE

I. Uporaba ustave SFRJ[uredi]

1. člen[uredi]

Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije se začne uporabljati z dnem, ko jo razglasi Zbor narodov Zvezne skupščine, če glede uporabe posameznih njenih določb ta zakon ne določa drugače.

2. člen[uredi]

Določbe ustave SFRJ, ki se nanašajo na sestavo, organizacijo ter pravice in dolžnosti Skupščine SFRJ, se začnejo uporabljati z dnem, ko se prvič sestane nova Skupščina SFRJ.

Določbe ustave SFRJ, ki se nanašajo na izvolitev in razrešitev članov Zveznega izvršnega sveta, kot tudi določbe, ki se nanašajo na imenovanje in razrešitev funkcionarjev, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije, se začnejo uporabljati z dnem, ko se prvič sestane nova Skupščina SFRJ.

Določbe veljavnih zakonov o pooblastilih Zveznega izvršnega sveta in odnosih Zveznega izvršnega sveta z Zvezno skupščino, Predsedstvom SFRJ, zveznimi upravnimi organi in zveznimi organizacijami ter z ustreznimi organi republik in avtonomnih pokrajin se uporabljajo v skladu z ustavo SFRJ.

3. člen[uredi]

Določbe ustave SFRJ, ki se nanašajo na neodtujljive pravice delavcev in na samoupravljanje v organizacijah združenega dela, se začnejo uporabljati z dnem razglasitve ustave SFRJ. Tega dne nehajo veljati določbe zveznih zakonov, ki so v nasprotju z omenjenimi določbami ustave SFRJ.

4. člen[uredi]

Veljati nehajo zvezni zakoni in drugi zvezni predpisi ter posamezne njihove določbe, ki urejajo razmerja, katerih urejanje po ustavi SFRJ ne sodi več med pravice in dolžnosti federacije, če ta zakon ne določa drugače.

5. člen[uredi]

Zvezni zakoni in drugi zvezni predpisi ostanejo v veljavi, če po tem zakonu ne nehajo veljati, njihove določbe, ki niso v skladu z ustavo SFRJ, pa se morajo uskladiti z njo v roku, ki ga določa ta zakon.

II. Organi federacije[uredi]

6. člen[uredi]

Nova Skupščina SFRJ se bo zbrala na prvi sestanek do 15. maja 1974.

Novo Skupščino SFRJ skliče predsednik Zvezne skupščine.

7. člen[uredi]

Izvolitev Predsedstva SFRJ bo razglašena in njegova sestava objavljena do 31. maja 1974.

Do konstituiranja Predsedstva SFRJ bo Predsedstvo SFRJ v sedanji sestavi nadaljevalo delo v mejah pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi SFRJ.

8. člen[uredi]

Zvezni izvršni svet bo izvoljen do 31. maja 1974.

Do izvolitve Zveznega izvršnega sveta bo Zvezni izvršni svet v sedanji sestavi nadaljeval delo v mejah pravic in dolžnosti, ki jih ima po veljavnih predpisih.

9. člen[uredi]

Predsednik in sodniki Zveznega sodišča bodo izvoljeni do 31. maja 1974.

Do 1. junija 1974 nadaljujeta Vrhovno sodišče Jugoslavije in Vrhovno gospodarsko sodišče delo v sedanji sestavi in v mejah pristojnosti, ki jih imata po veljavnih predpisih.

Z dnem iz drugega odstavka tega člena prenehata z delom Vrhovno sodišče Jugoslavije in Vrhovno gospodarsko sodišče.

Postopek v zadevah, ki se je začel, pa ne bo končan pri Vrhovnem sodišču Jugoslavije in Vrhovnem gospodarskem sodišču, postopek v zadevah, v katerih teče rok za pravno sredstvo, o katerem odločata ti dve sodišči, in postopek v zadevah, ki so že rešene, pa strankam še niso vročene odločbe, proti katerim imajo pravico vložiti pravno sredstvo, o katerem odločata ti dve sodišči, bodo končala sodišča v republiki oziroma sodišča v avtonomni pokrajini, določena z republiškim oziroma pokrajinskim zakonom, in sicer po predpisih, veljavnih na dan ko začne veljati ta zakon.

Izjemoma bo postopek v zadevah iz četrtega odstavka tega člena, za katere je po določbah ustave SFRJ in zakona o Zveznem sodišču pristojno Zvezno sodišče. končalo to sodišče po predpisih, veljavnih na dan, ko začne veljati ta zakon.

10. člen[uredi]

Do dneva, določenega v zakonu o Zveznem javnem tožilstvu najdalj pa do 31. maja 1974, bo sedanji zvezni javni tožilec opravljal funkcijo Zveznega javnega tožilstva v mejah pravic in dolžnosti. ki jih ima po veljavnih predpisih.

11. člen[uredi]

Zvezni upravni organi in zvezne organizacije nadaljujejo delo v mejah svoje pristojnosti, določene z veljavnimi predpisi.

III. Uskladitev zveznih predpisov z ustavo SFRJ[uredi]

12. člen[uredi]

Zvezna skupščina sprejme zakon o izvolitvi odpoklicu delegatov za Zvezni zbor Skupščine SFRJ najkasneje v tridesetih dneh od dneva, ko začne veljati ta zakon.

Do 30. aprila 1974 sprejme Zvezna skupščina zakon o Zveznem sodišču, zakon o Zveznem javnem tožilstvu in zakon o sodiščih združenega dela in o postopku pred temi sodišči.

13. člen[uredi]

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, nehajo veljati naslednji zvezni zakoni:

1) zakon o Ustavnem sodišču Jugoslavije (»Uradni list SFRJ« št. 52/63);

2) zakon o volilnih enotah za volitve poslancev v Zvezno skupščino (»Uradni list SFRJ« št. 14/63);

3) zakon o volilnih imenikih (»Uradni list SFRJ« št. 5/65 in 8/69) - glede volitev zveznih poslancev;

4) zakon o uskladitvi predpisov o zavodih, ki so jih ustanovili zvezni organi, z ustavo (»Uradni list SFRJ« št. 16/65) - določbe 6. točke prvega odstavka 1. člena in 15. člena.

14. člen[uredi]

Z dnem, ki ga določi republiški oziroma pokrajinski zakon, nehajo veljati tudi določbe zveznih zakonov, s katerimi je določena stvarna pristojnost občinskih sodišč, okrožnih sodišč ter pokrajinskih in republiških vrhovnih sodišč splošne pristojnosti in stvarna pristojnost okrožnih in višjih gospodarskih sodišč.

15. člen[uredi]

Z dnem, ki ga določi republiški oziroma pokrajinski zakon, nehajo veljati določbe v tem členu navedenih zveznih zakonov:

1) določbe temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti (»Uradni list SFRJ« št. 7/65), razen določb, ki se nanašajo na Vrhovno sodišče Jugoslavije;

2) določbe zakona o gospodarskih sodiščih (»Uradni list SFRJ« št. 7/65), razen določb, ki se nanašajo na Vrhovno gospodarsko sodišče;

3) določbe zakona o javnem tožilstvu (»Uradni list SFRJ« št. 7/65), razen določb, ki se nanašajo na Zvezno javno tožilstvo;

4) določbe temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu (»Uradni list SFRJ« št. 15/65), razen določb, ki se nanašajo na Zvezno javno pravobranilstvo in Vojaško pravobranilstvo;

5) določbe zakona o dedovanju (»Uradni list SFRJ« št. 42/65), razen določb 187. in 188. člena.

Z dnem, določenim v prvem odstavku tega člena, nehajo veljati tudi določbe členov 398 do 412 zakona o pravdnem postopku (»Uradni list FLRJ« št. 4/57 in 52/61 in »Uradni list SFRJ« št. 12/65, 1/71, 23/72 in 6/74).

16. člen[uredi]

Do 31. decembra 1974 se morajo uskladiti z ustavo SFRJ naslednji zvezni zakoni:

1) zakon o Zveznem izvršnem svetu (»Uradni list SFRJ« št. 32/71 in 54/71);

2) zakon o organizaciji in delovnem področju zveznih upravnih organov in zveznih organizacij (»Uradni list SFRJ« št. 32/71, 54/71 in 67/72);

3) zakon o zveznih upravnih organih, zveznih svetih in zveznih organizacijah (»Uradni list SFRJ« št. 21/67, 50/69 in 25/70);

4) temeljni zakon o sredstvih za delo upravnih organov (»Uradni list SFRJ« št. 46/64, 57/65 in 1/67) -glede zveznih organov in zveznih organizacij;

5) zakon o zvezni upravi (»Uradni list SFRJ« št. 7/65).

Do dneva, ki je določen v prvem odstavku tega člena, bo Skupščina SFRJ sprejela zakon, s katerim bo zagotovila prehod na izvajanje tretjega odstavka 266. člena ustave SFRJ.

17. člen[uredi]

Do 30. junija 1975 se morajo uskladiti z ustavo SFRJ naslednji zvezni zakoni:

1) zakon o financiranju federacije (»Uradni list SFRJ« št. 35/72, 63/72 in 71/73);

2) zakon o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju (»Uradni list SFRJ« št. 58/71, 71/72, 40/73 in 59/73);

3) zakon o družbenem načrtovanju (»Uradni list SFRJ« št. 28/70 in 12/72);

4) zakon o Narodni banki Jugoslavije in o enotnem monetarnem poslovanju narodnih bank republik in narodnih bank avtonomnih pokrajin (»Uradni list SFRJ« št. 23/72);

5) zakon o poslovnem združevanju (»Uradni list SFRJ« št. 23/72);

6) zakon o prometu blaga in storitev s tujino (»Uradni list FLRJ« št. 27/62 in »Uradni list SFRJ« št. 14/65, 28/66, 54/67, 15/71, 29/71 in 26/72);

7) zakon o deviznem poslovanju (»Uradni list SFRJ« št. 36/72, 71/72 in 52/73);

8) zakon o kreditnih poslih s tujino (»Uradni list SFRJ« št. 36/72 in 6/74);

9) zakon o pogojih in postopku za sanacijo organizacij združenega dela (»Uradni list SFRJ« št. 39/72, 5/73 in 71/73);

10) zakon o ustanavljanju podjetij v tujini (»Uradni list SFRJ« št. 39/72 in 13/73);

11) zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela (»Uradni list SFRJ« št. 71/72);

12) zakon o knjigovodstvu organizacij združenega dela (»Uradni list SFRJ« št. 48/68, 56/69 in 71/72);

13) zakon o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (»Uradni list SFRJ« št. 22/73 in 63/73);

14) zakon o reševanju sporov iz medsebojnih poslovnih odnosov organizacij združenega dela pred stalnimi razsodišči (»Uradni list SFRJ« št. 22/73);

15) zakon o prometu družbenih sredstev temeljnih organizacij združenega dela (»Uradni list SFRJ« št. 22/73);

16) zakon o narodni obrambi (»Uradni list SFRJ« št. 8/69);

17) zakon o Jugoslovanski ljudski armadi (»Uradni list SFRJ« št. 52/64, 57/65 in 67/72);

18) zakon o financiranju ter materialnem in finančnem poslovanju Jugoslovanske ljudske armade (»Uradni list SFRJ« št. 56/65);

19) zakon o vojaški obveznosti (»Uradni list SFRJ« št. 8;69 in 13/72);

20) zakonik o kazenskem postopku (»Uradni list SFRJ« št. 50/67, 54/70 in 6/73);

21) zakon o pravdnem postopku (»Uradni list FLRJ« št. 4/57 in 52/61 in »Uradni list SFRJ« št. 12/65, 1/71, 23/72 in 6/74);

22) zakon o upravnih sporih (»Uradni list SFRJ« št. 21/65);

23) zakon o gospodarskih prestopkih (»Uradni list SFRJ« št. 25/65, 42/69 in 6/73);

24) zakon o splošnem upravnem postopku (»Uradni list SFRJ« št. 18/65);

25) zakon o pomilostitvi (»Uradni list SFRJ« št. 7/64);

26) temeljni zakon o prekrških (»Uradni list SFRJ« št. 26/65 in 15/67) - določbe, ki zadevajo prekrške, o katerih vodijo postopek zvezni organi;

27) kazenski zakonik (»Uradni list FLRJ« št. 30,59, 11/62 in 31/62 in »Uradni list SFRJ« št. 15/65, 15/67, 20/69 in 6/73);

28) zakon o vojaških sodiščih (»Uradni list SFRJ« št. 51/69);

29) zakon o vojaškem tožilstvu (»Uradni list SFRJ« št. 7/65);

30) temeljni zakon o blagovnem prometu (»Uradni list SFRJ« št. 1/67 in 30/68);

31) temeljni zakon o tržni inšpekciji (»Uradni list SFRJ« št. 12/65 in 30/68) - glede zveznega upravnega organa, pristojnega za zadeve tržne inšpekcije;

32) temeljni zakon o zavarovanju in zavarovalnih organizacijah (»Uradni list SFRJ« št. 7/67, 17/67, 50/68 in 20/69).

18. člen[uredi]

Do 31. decembra 1975 se morajo uskladiti z ustavo SFRJ tudi določbe drugih zveznih zakonov, ki niso z njo v skladu.

Postopek za oceno ustavnosti določb zakonov iz prvega odstavka tega člena se lahko začne še pred pretekom v njem določenega roka.

19. člen[uredi]

Zvezni predpisi, izdani za izvrševanje zveznega zakona, ki po tem zakonu neha veljati, nehajo veljati sočasno, ko neha veljati zvezni zakon,

Zvezni predpisi, izdani za izvrševanje zveznega zakona, ki mora biti po tem zakonu usklajen z ustavo SFRJ, morajo biti razveljavljeni sočasno z uskladitvijo zveznega zakona oziroma usklajeni najkasneje v treh mesecih od dneva uskladitve zveznega zakona.

IV. Druge določbe[uredi]

20. člen[uredi]

Mandat poslancev Zvezne skupščine preneha z dnem prvega sestanka nove Skupščine SFRJ.

21. člen[uredi]

Volilna opravila za prve volitve v Skupščino SFRJ, ki se opravljajo v temeljnih organizacijah združenega dela, se lahko opravljajo tudi v temeljnih organizacijah združenega dela, v katerih so sprejeti sklepi o njihovem organiziranju, če je predzaznamba teh sklepov vpisana v sodni register.

22. člen[uredi]

Dokler ne bodo začela delati sodišča združenega dela. bodo spore o organiziranju in izločitvi temeljnih organizacij združenega dela. o spojitvi, pripojitvi in razdelitvi organizacij združenega dela ter o sklenitvi in izvajanju samoupravnih sporazumov o združevanju reševala ustavna sodišča oziroma gospodarska sodišča v mejah svoje pristojnosti, določene z veljavnimi predpisi.

23. člen[uredi]

Družbenopolitičnim organizacijam in drugim določenim družbenim organizacijam katerih stavbe in druge nepremičnine so bile pred uveljavitvijo tega zakona prenesene med sredstva drugih družbenih pravnih oseb, se lahko do konca leta 1976 z zakonom vrnejo pravice glede uporabe teh nepremičnin in razpolaganja z njimi kot družbenimi sredstvi, da bi mogle uresničevati svoje cilje. Tak zakon lahko naloži organizacijam, katerim se pravice vračajo, obveznost, da morajo nadomestiti vložena sredstva, s katerimi je bila povečana vrednost nepremičnin.

24. člen[uredi]

Ta zakon začne veljati, ko ga sočasno z razglasitvijo ustave SFRJ razglasi Zbor narodov Zvezne skupščine.