Pesmi za lačne sanjavce

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pesmi za lačne sanjavce
Milan Dekleva
Spisano: Tjaša Jerak
Viri: M. Dekleva (1981). Mladinska knjiga. Ljubljana.
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



KO SE ČAS ODKOTALKA NAZAJ

Ko se čas odkotalka nazaj,
Nastane včasih.
Včasih je tako lahak,
da sam sebe dvigne s tal,
če se potegne za lase.
Včasih je tako oranžen,
da pomaranče ob njem bledijo od zavisti.
Včasih je tako tenak,
da si ga šivanke stalno vtikajo v uho.
Včasiha ljubijo pravljice:
če ga srečajo, se pripetijo.
Zato so tenke, lahke in oranžne,
rade grejo v uho in so privlečene za lase.


SANJE IMAJO KAPE Z RDEČIMI COFI

Sanje imajo kape z rdečimi cofi,
da jih ne zebe, ko obiščejo eskime
in hladne brloge polarnih lisic.
Če se nam sanje dotaknejo lic,
postanemo mehki in voljni kot krofi
in še neznana prikazen daljav
nas, kot prijatelj, za roko prime.

In kadar je sanjam še zmerom hladno,
potihoma mimo naših src v posteljo gredo.


TRIJE ČAROVNIKI SO SI NA POČITNICAH

Trije čarovniki so si na počitnicah
pričarali brezdelje.

Potem so sneli klobuke z zvezdnimi znaki
in temne naramnice pod bordojskimi fraki.
V pikčastih hlačah s koketnimi traki
so sedli v obmorske rogovile
in rezgetali kot mizarske pile.
Da ne bi prišli iz vaje,
so zehali poskočne mehanične spance
in smrčali zravnane izsanjane klance.

Trije čarovniki so si na počitnicah
pričarali brezdelje.


VELIKI LJUDJE RADI VELIČASTNO

Veliki ljudje radi veličastno
večerjajo. Veliki ljudje zbirajo
vesti, vešče in vetrihe.
Veliki ljudje potujejo samo z vespami
in velblodi in njihovo vedenje
je večji del vedro.

V deželi velikih ljudi je nevestnost
Prepovedana. Zato tudi ne marajo nevest.


V DEŽELO POŽIRALCEV NE NOSITE ŠAHA

V deželo požiralcev ne nosite šaha.
Takoj bi ostali brez figur.
S seboj ne imejte vžigalic,
zaradi požiralcev ognja.
Barvice nam vzamejo
požiralci mavric.
Vodopivci nam spraznijo čutaro,
če jih ne prehitijo gasilci.

V deželo požiralcev se splača
odpeljati kakšnega zoprnega znanca,
vendar bodite budni, da vam ne požrejo
še vašega spanca!


KIHAVCI SO MOŽIČKI V MOKRIH KLETEH

Kihavci so možički v mokrih kleteh,
smrkljajoči, kadar jim gre na smeh.
Z nosovi, debelejšimi od vsake brente,
se usekujejo kot črnci, ki igrajo trobente.

Ob njih živijo tudi kašljavci,
to so one sorte prehladni sesavci,
ki se, podobno kot menihi s stihi,
najraje prehranjujejo s prepihi.

Še mnogo hujši od njih, pa tudi dosti bolj solzavi,
/srečujete jih največkrat na kakšni vrtni zabavi/
so krmežljavci. Ti v pesmi jočejo iz olike,
dokler nam ni vsega dosti, in ne postavimo pike.


V DEŽELI DEBELIH JABOLK

V deželi debelih jabolk
živijo debeli črvi
in pikasti škorci debeli
jih jejo v zabeli.

Tam so vsi vici mastni
in vsi gostje so častni
in če katera laž ni debela
se ne bi natisniti smela.

V deželi debelih jabolk
je luna zmerom okrogla
in kadar shujša zalita gospa,
ji rečejo: le kako si to mogla?


KADAR STOPALA VOZIJO BICIKL

Kadar stopala vozijo bicikl
in kolesa rabutajo češplje,
kadar žepi lovijo vrabce
in rokavi prodajajo klavirje,
kadar vratovi skrivajo žemlje
in zvonci pritiskajo prste,
kadar glave z mislimi podpisujejo zvezde
in nanje obešajo kosmate ringloje
s svetlečimi repi namesto kresnic,
takrat je to za kolesa prevelik vic
in tam, kjer padejo, nam zasadijo buške.


NEKOČ SO ZMAJI ŽIVELI V STAJI

Nekoč so zmaji živeli v staji
in grizli gumaste ključe zaradi zob.
Njihove mame, seveda zmerom same,
so se ob gorečem rjovenju otrok
stresale od omame.

Potem so jih s solznimi očmi
učile lumparij.

Kako se gospem, ki sprehajajo vnuke,
brez obotavljanj pohrusta klobuke.
Kako se redarjem v prometni konici
ukrade križišče,
in skrije še detektiva,
če ga išče.
Kako se učitelje, ki ne marajo šole,
postavi med vratnice,
da jim učenci, zares po pravici,
zabijajo gole.

To je bilo takrat, ko so zmaji živeli v staji,
in so dobili, namesto ropotulje,
od silnega znanja možganske žulje.


V OGLEDALIH ŽIVIJO ORANŽNE ZRAČNE RIBE

V ogledalih živijo oranžne zračne ribe.
Ko potujejo, letala in pilote srečujejo
in v njihove poglede, daljave lačne,
in v njihove misli, ki so včasih oblačne,
bleščeči zvezdni prah narahlo nasujejo.

A piloti, ki jih ni nič več strah,
zvabijo ribe v zrcalne kabine,
in potem, ko jih nežno držijo v rokah,
jim brezkončna pot nenadoma mine.


MAGNET PRIVLAČI ŽELEZNE BESEDE

Magnet privlači železne besede:
likalnike in lokomotive,
mišnice in detektive,
mlinčke in gnojne vile,
umetna zobovja in pile.

Magnet, da ne bo kakšne zmede:
Ruse peha med bruse,
Poljake pa sili na vlake.
In, ker privlači zaljubljene pare,
kokoši in nože in vroče obare,

moram izreči že spet:
magnet je ves svet!


METULJE PESMI V KNJIGAH OBLETAVAJO STRANI

Metulje pesmi v knjigah obletavajo strani.
Če jih bereš, se ti na nosu cvetni prah strdi.

Besede ne govorijo več, le mahajo s krili
na belem papirju, kot ličinke v bubini svili.

Pod večer, ko jih tvoj pogled že zdavnaj zapusti,
sledijo toploti zemlje in hitijo poljubljat stvari.

Odmev je zaljubljen v stvari,
čeprav se od njih odbija,
a vsaka stvar, zaljubljena v odmev,
ga čisto majhen delček vase vpija.

Odmev je obrnjeni glas
na drsališču zrcala:
na njem bo najsmešnejša zmešana šala
zmerom s krohotom brez buške pristala.


PRAVE SLIVE IMAJO GRIVE

Prave slive imajo grive
in dirjajo skupaj z žrebci
na pecljih kot zobotrebci
po sanjah čez zvezdne njive.

Prave krave so zmeraj zdrave,
ko visijo na tankih vejah
ribezlja v živih mejah:
v sanjah, zaradi zabave.


MEHKE SNEŽINKASTE PESNIŠKE RACE

Mehke snežinkaste pesniške race
rade si šminkajo mavrične kljune,
v mislih si čarajo tople igluje,
mufe in šale in slastne pogače.

Pod perutnicami hranijo sonce:
kepe svetlobe, neznane otoke,
sinje nebo, ki letenje varuje,
hece otrok in smejalne palače.


TULIPAN VOZI KAMION

tulipan vozi kamion
zvon je od dirke zaspan
dan si je z luno oščetkal zobe
vino je v glavi sifon

hlače so zrasle iz nog
noge skočile iz hlač
pesem je srna ki nosi roge
miš je mišmaš če jo imaš

potok pretaka solze
poštar prenaša klavir
topol je goba ki sname klobuk
dimnik je vlak brez koles


LILIJE VLAŽNIH VETROV

lilije vlažnih vetrov
jazbečar dolgih stopal
polh vrtoglav na podstrešju čemi
čara večerne skrbi

v piskrih se kuha modrost
muči jo hud zobobol
cimet dodan je dobrota ljudi
kdor ne popije zboli

zrnje ne mara pogač
blažen je vsak postopač
kteri gasilec se lestve boji
kakšen je vrt brez gredic


KAJ JE V STISKALNICI SANJ

kaj je v stiskalnici sanj
kdo je med polknami sna
zlata drevesca zacoprani blisk
deček ki čaka obisk

pride iglujast eskim
beli medved za njim
pride zamorc z briljantino polit
z oklom prešpiči si nos

vstopi mongolski menih
vodi fakir ga asket
združno zabijeta šotor v parket
rečeta: najin oddih


LEČA IN BOB IN FIŽOL

leča in bob in fižol
jagoda večja kot stol
skat ima modre oči in vedri
zvezdni prah briše sledi

reki prišit je rokav
smeh preoblečen udav
lakota plimi počeše lase
steklu se riše odmev

senca da polžu noge
kocki napihnjeni meh
dlakave noge igrajo se most
jezik poloka skrivnost