Pastirica (Severin Šali)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Pastirica
Srečavanja s smrtjo
Severin Šali
Viri: http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='keywords%3dseverin+%c5%a1ali'&pageSize=100&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-6YXWCF7S
Dovoljenje: Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Stojiš na osojnem bregu,
tiha je tvoja svirel,
mesec med ovčke je legel,
ogenj zagrnil pepel.
noč je grozljiva krnica-
ženi domov, pastirica!

-Čakam, da v mračne oblake
zvezde začrtajo znake.-

Kam ti strmijo oči?
Kam stegaš utrujene roke?
Čuj: avemarijo zvoni!

— Potapljam se v ure globoke.
Moje srce drhti,
na mojih trepalnicah rosa spi. —

Se ne bojiš tako sama
s svojim srcem v mraku?
Te ne teži omama
in trepet vetra v zraku?

— Mrak? Poglej moje rane:
luči so vanje vsejane.
Mesečina se plete mi v lase,
želja mojih ovčke noč pase. —

Čuj: žalost v drevesih toži,
ura mrtvih ihteče bije.
Pojdi: skloni se k roži,
naj tvoje sanje skrije!

— Moje sanje usnule
so jablane s cvetjem posule,
moje žalosti spijo,
zvezde nad njimi bdijo. —

Beži: noč polna je straha,
vampir ti čez pašnike jaha,
sveče v hišah gorijo,
živa srca trohnijo!

— Jaz bom pod zvezdami spala,
noč mi odejo bo tkala,
vode uspavanko pele,
njive med klase me vzele,
zarje me bodo čakale,
slavnostni venec mi dale! —

Od tvojih oči, pastirica,
nočna dani se krnica.
Tvoj glas je ko ščitov zven!..
A kje boš našla svoj sen,
ko te bo zbudil svit?

-Pod majskimi rožami v zemlji je skrit!-