Mihec in Jakec poleti v krčmi

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Mihec in Jakec poleti v krčmi.
anonimno
Izdano: Edinost 2/2 (1877), 3
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Mihec. Zdaj ko sva se po Tramwai do sem pripeljala, hajdiva v pivarno „Avrora“ in ne v „Boschetto.“

Jakec. Prav, meni je milo, ker igra tu nekdajna naša godba od batalijona, jaz hočem prav z Julijanom govoriti, da mi pride na ženitvanje gost, ker vzamem Marjanico.

Mihec. Tiho, zdaj gre Derin in Manestron; ne, ne, Mestron prihodnji Ivanski poslanec.

Jakec. Ne bo nič Miha, ne Moštron in ne Derin, ona naj ostaneta doma deputata v hiši.

Mihec. Kaj govori oni obrastlec tam z Juljanom? jaz moram čuti, zdi se mi, da je Košuta, morda ga izprašujc o prihodnjih volitvah, saj njemu se je uže dvakrat sanjalo, da je izvoljen v mestni zbor, stavil je v loterijo, a nikdar nij nič dobil.

Jakec. Oblast ga meče, Juljan ti si hud, kaj ti je? Košuta me sili, da bi mu zagodli Garibaldimarš ko smo Radeckijevega godli, pa sem ga dobro oštel ter mu rekel, naj gre v Italijo, tam mu bodo godli, ne le Garibaldovca, ampak tudi Ingresso a Roma; kaj se potika po Avstriji, ker mu je avstrijska melodija zoprna in da ni molčal, bil bi mu še o nekej menjici povedal, ker je hotel siromašni bahač mi še denarja ponuditi, in ga sam bolj potrebuje nego klobuka na glavi.

Mihec. Povej mi, Juljan, ali ste mu zaigrali potem katero, da bi bila njegovemu lahonskemu srcu ugodna?

Jakec. Odgovorim jaz mesto njega: nobene in še nekaj moram povedati, videl sem tudi, ko je nek „uomo grande“ 5 goldinarjev na posodo prosil, pa dotični ga je zavrnol, naj gre k Hermetu.

Mihec. Da bi okolica take poslance imela, potem bi lepo slavo vživala povsód?

Jakec. Veš Mihec! toliko sem ti uže povedal, pa moram ti še nekaj, namreč nek star učitelj v okolici, ki zdaj tobak prodaja, prišel je v posebni misiji laške stranke h Malalanu na Opčine, da bi po vasi skupaj agitirala za nasprotnika, ta mu je rekel: Sramuj se Mikolič ti si i .... strani, da te ne vidim, da mi ne škoduje sapa, da ne okuži mojih narodnjakov.

Mihec. Dosti, jeza me lomi, da bi razbila vse na kose, ter podkovala vsem izdajicam proklete nose.