Šmarna gora (Prešernove poezije)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Od zidanja cerkve na Šmarni gori. Šmarna gora.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Nebeška procesija.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Vi, ki hodite na sveto
Šmarno gôro, blagor vam!
Hvalit mater v nébo vzeto;
al’ gorjé odlašavcam,
ki tak dušo svojo črt’jo,
da it’ opusté pred smrtjo
roženkranc in litanije
môlit, hvalo pet Marije.

Kadar v noči ure svoje
spolni vseh svetnikov dan,
dokler zjutraj ne zapoje
v čast Marije zvon glasan:
gôr’ na goro — strašno res je —
mrtvih hodijo proces’je
roženkranc in litanije
môlit, hvalo pet Marije.

Vseh stanov so trume plašne,
to se vidi z njih oblek;
vidijo se štole mašne,
žida in hodnik vse vprek ...
Kdo ste, romarji vi čudni,
ki zdaj molite netrudni
roženkranc in litanije
in pojête čast Marije?

»Mi v duhovskem oblačili
smo sejali seme zmot,
slepci smo ljudem branili
sèm na sveto božjo pot.
Zavolj’ tega iz vic hod’mo,
žalostne proces’je vod’mo
roženkranc in litanije
môlit, hvalo pet Marije.

Romarjev za nami truma,
ki je ni mogoče štet’,
kristijani so brez uma,
ki so hô’tli nam verjet’.
V vicah delajo pokoro,
z nami hodijo na góro
roženkranc in litanije
môlit, hvalo pet Marije!

Kdor odrasel gre iz svéta
Kranjcev, da ni tukaj bil,
v hiši večnega Očeta
se ne bo préd veselil,
dokler ne dočaka dneva,
da sèm z nami pride reva,
roženkranc in litanije
môlit, hvalo pet Marije.
 
Naj tedàj odprè ušesa,
kdor bo slišal pesem to,
préd ko duša od telesa
v smrti se ločila bo,
sam naj al s proces’jo farno
pride gôr na gôro Šmarno
roženkranc in litanije
môlit, hvalo pet Marije!

Tega, ki na góro hodi,
bo Marija var’vala,
da ne bo peklenski zlodi
v smrtni uri zmotil ga.
On bo šel v nebesa srečno,
gôri z angeljci bo večno
roženkranc in litanije
môlil, hvalo pel Marije.«