Uganke (Mira Voglar)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Uganke
[[Mira Voglar]]
Spisano: Petra Trlep
Viri: Voglar, Mira (1975). Uganke. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Še kakšno uganko![uredi]

Kolikokrat so takole moledovali moji šestletniki. In kolikokrat so me s svojimi moledovanjem spravili v zadrego. Tako iskreno so se še in še želeli ugank. Pričakujoče so me gledali s široko razprtimi očmi, pripravljeni, da bi mislili, sklepali … uganili. Pa kaj, ugank ni bilo toliko, kolikor so jih želeli. Vsakokrat mi je bilo žal, da ne morem zadovoljiti njihove potrebe po miselnem delu, njihove želje po ugibanju, ki nastane ob pravilni rešitvi.

Tako se je začelo. In sčasoma je nastalo tole prgišče ugank. (M. Voglar v uvodnem nagovoru slikanice Uganke).


Pri prebiranju boste zapazili, da uganke prikazujejo stvari na različne načine.

  • Nekatere govorijo le o zunanji podobi stvari. To so zelo preproste uganke, njihova vrednost je ta, da otroka same po sebi opozorijo na tisto, česar sam morda sploh ne bi opazil.
  • Druge uganke želijo prikazati bistvo stvari. Te prispevajo k oblikovanju pojmov, saj opozarjajo na značilnosti stvari.
  • Nekatere uganke pa o stvari in njenih značilnostih govorijo v prispodobi. Pri teh otrok ni samo miselno aktiven, ampak deluje tudi njegova fantazija. Posredno pripravlja otroka na dojemanje in doživljanje poezije.
  • Spet druge uganke želijo v otroku zbuditi doživljanje lepega, ali pa naj bi ga sprostile s svojo šaljivostjo.
  • In nekatere zahtevajo odgovor v rimi; pri teh mora otrok soustvarjati.


Vse uganke pa govorijo o stvareh, ki so otroku blizu, ki jih lahko srečuje v svojem okolju.


Kako zastavljamo uganke[uredi]

Bolj raznolično bomo otroku zastavljali uganke, rajši jih bo imel in bolj vsestransko bodo učinkovale nanj.

Uganko otroku preberemo, on pa pove rešitev. To je najbolj pogost način, a ne edini. Določimo lahko tudi drugačna pravila:

Otrok mora rešitev uganke narisati. Riše na papir, na tablo, v pesek itd.

Otrok izrazi rešitev z gibanjem. Namesto da reče medved, poskuša medveda izraziti v gibanju. Otrok mora opisani predmet poiskati v prostoru.

Otrok mora med slikami poiskati tisto, na kateri je upodobljena uganka.

Otrok mora glasovno oponašati tisto, o čemer govori uganka. Ob uganki o kukavici mora kukati, ob uganki o letalu brneti itd.

Otrok izrazi rešitev s pesmijo. Ob uganki o zvončku lahko otrok zapoje pesem Mali zvonček ali kakšno drugo pesem o zvončku. Če ne pozna nobene pesmi o zvončku, si jo lahko tudi sam izmisli.

Tudi otrok zastavlja uganke. Če otroku uganko večkrat zastavimo, si jo zapomni. Zdaj nam on zastavlja uganke in prav imenitno se počuti v tej vlogi. Besedni uganki lahko doda še melodijo in jo zapoje.

Otrok lahko pa tudi sam sestavlja uganke. Spočetka bodo to nerimane uganke, npr.: To je velika žival, na glavi ima roge, pase se na travniku…

Otrok zastavlja glasbene uganke. Na lalala zapoje melodijo znane pesmi, mi pa moramo pesem uganiti. Še teže je, če moramo pesem spoznati zgolj po njenem ritmu, ki ga otrok ploska ali udarja. Otrok zastavlja gibalne uganke. Iz njegovega gibanja moramo ugotoviti, kdo prihaja po cesti: vojak, lev, miš ali … Ali pa morda uganiti, kaj dela.


Spodbujajte otroka k temu, da si bo čimbolj pogosto sam izmišljal uganke. In ko ga boste spodbujali k raznoličnemu izmišljanju, se še sami preizkusite v izmišljanju.


Kako uporabljamo slike[uredi]

Škoda bi bilo vse te prelepe slike uporabiti zgolj za preverjanje, če je rešitev uganke pravilna ali ne.

  • Slike naj otroka spodbudijo k lastnemu izmišljanju ugank.
  • Slike lahko otroci opisujejo.
  • Lahko slike prikazujejo z episkopom in se ob njih pogovarjamo.
  • Ogledovanje slik povežemo z utrjevanjem pesmi.
  • Ogledovanje slik pa povežemo lahko tudi z izmišljanjem pesmi ali z izmišljanjem zgodb.


M.V.

UGANKE ZA VSAK DAN[uredi]

1. Tale debeluška ni lenuška, venomer se kotali ali skakati želi. (AGOŽ)

2. Okrogel je, zelo lahák, če pihneš vanj. Se dvigne v zrak, če se dotakne tal, poči, če stisneš ga, pa revež poči. (NOLAB)

3. Obleka na obleki, a kje ima telo? Kdor skuša ga odkriti, oči ga zapeko. (ALUBEČ)

4. Na polju in vrtu rase, snežak z njim baha se, a zajček sladka se. (KEČNEROK)

5. Po zraku letu, se oblakom smeji. Je ptica in ni: prevaža ljudi! (OLATEL)

6. Vsakdo pozna tega moža. V križišču stoji, usmerja promet in ljudi. (KINČILIM)

7. Zemljico žejno zaliva, strehe in ceste pomiva. Žaba veselo kriči: Oj, le še padaj, tri dni! (ŽED)

8. V dežju me odpreš, suh dalje greš! (KINŽED)

9. Včasih narahlo zapiha, lističe drobne zaniha. Kadar močno se razpiha, babica kašlja in kiha. (RETEV)

10. Zjutraj vstaja, zvečer zahaja. (ECNOS)

11. Roža raste više, više … kakor sonce se ti zdi. Ko nje seme dozori, rada ptičke pogosti! (ACINČNOS)

12. Tale roža mnoge ve. Če bo jutri sonce sijalo, roža se odpre. Če bo jutri deževalo, roža se zapre. Tale roža mnogo ve. Povej, kako ji je ime! (AŽEN AČEDOB)

13. Velik sem. Kosmat. Rad čebelam bil bi brat. Mmm, potem bi med imel, mmm, bi lizati ga smel. (DEVDEM)

14. Dolgouhec potepuhec venomer skaklja sem in tja sem in tja. (CEJAZ)

15. T repom košatim mahlja, z veje na vejo skaklja. (ACIREVEV)

16. Smrček privihan, rep pa košat. Pravi, da pojde h kuricam spat. Zjutraj pa kuric ni na dvorišče, perje ostalo je le za prgišče. Kurice vzela je drzna tatica, v gozdu jih snela je zvita: … (ACISIL)

17. Zelene so njene hlače. Še više kot bolha skače. Za dom ji je blatna mlaka. Ponoči pa glasno … (akavk) (ABAŽ)

18. Majhen je, drobán, a tako močan kakor nihče drug. Brez vsakih muk hišo si oprta. Glej ga! – Sredi vrat. (ŽLOP)

19. Oj, kako so urne njegove nožice, oj, kako so ostre njegove bodice! (ŽEJ)

20. Veselo žvižga brez piščali. Kdo? Rumenokljuni ptiček zali. (SOK)

21. Tale ptica si pod našo streho gnezdo je zgradila. Tale ptica je pod našo streho jajčeca zvalila. Tale ptice bo jeseni v tople kraje se selila. Tale ptica bo spomladi k nam se spet vrnila. (ACIVATSAL)

22. Med pticami je ptica, ji pravijo tatica. (AKARS)

23. V kotu pod stropom ribič preži, v mrežo prav tanko nekaj lovi. Pa kaj? Saj ribic tu ni! O, pa so muhe debele in suhe, te on lovi. (KEJAP)

24. Na gnoju stoji, za putke skrbi, ko se zdani, se oglasi: … (ikirikik) (NILETEP)

25. Našo hišo straži. Muci Maco draži. Ko pridem domov, pozdravi: … (voh, voh) (SEP)

26. Mehke so njegove dlačice, tihe so njegove tačice, takšne so vendar tačice, naše prijazne … (ecičam) (ACIČAM)

POMLADANSKE UGANKE[uredi]

27. Stalila sneg v potoke žuboreče, posula s cvetjem travnike je speče. (DALMOP)

28. Spomladi se prvi zbudi, z glavico belo neslišno zvoni. (KEČNOVZ)

29. Kuku! Pomlad oznanja ptica. Kuku! Poje … (acivakuk) (ShrimpKing Humin Fluid Vital)

30. Spomladi zraste cvetka, ni zvonček, ni marjetka, rumeno haljico ima in trobi: … (ar, ar, art) (ACITNEBORT)

31. Od jutra do noči hiti, hiti, hiti. Spušča s cveta se na cvet in nabira sladki … (dem) (ALEBEČ)

32. Pisana krila se v soncu bleščijo, ko se po zraku lovijo. Pisana krila se v soncu bleščijo, ko se na rože spustijo. (IJLUTEM)

POLETNE UGANKE[uredi]

33. Ko jagode zorijo in klasi rumenijo, ko mak tam sredi polja kima, bi rekli, da takrat je zime? (EJTELOP)

34. Uhlji dolgi, zajec ni! Tovor nosi, polžek ni! Kadar najbolj se mudi, trmoglavo obstoji. (LESO)

35. V vodi živi, žabica ni. Brez rok brez nog plava naokrog. (ABIR)

36. Bela ptica nad morjem leti. Bela ptica se k morju spusti. Bela ptica na morju sedi. (BELAG)

37. Sredi rumenega klasja roža rdeča je zrasla. Veter se v polje zaganja, roža rdeča se klanja. (KAM)

38. V luknjici živi, čirika: čri, čri, čri. (KEČIRČ)

JESENKE UGANKE[uredi]

39. Čisto tiho in skrivaj je prišla v naš kraj. Barvic brez števila nosi in na liste jih trosi. (NESEJ)

40. Tale Jaka zajca čaka. Zajec zvit, v grmu skrit se smeji: hi, hi, hi. – Komu? (UCVOL)

41. Vse leto bili so zeleni, zdaj pa: rdeči, rjavi, rumeni. Vse leto na vejah viseli, zdaj pa: bi v vetru se radi vrteli. (ITSIL IKSNESEJ)

42. V zelenem plašču iz bodic skriva se rjavi stric. Pa vendar stric rjav ni vedno pravi. (JNATSOK IVARP)

43. V gozdu zrasla je gospa, živordeč rdeč klobuk ima, belo mini krilce nosi. »Naj dežuje!« milo prosi. (ACINŠUM)

44. V mah si skrbno skril je telo, a ga bo izdal klobuček rjav. (KEČRUJ)

ZIMSKE UGANKE[uredi]

45. Zemljici trudni odejo bo stkala, prezeblim grmičem bo čepice dala. Gola drevesa bo v halje odela, zaspanim medvedom uspavanke pela. (AMIZ)

46. Trd je kot kamen, kamen ni! Če je na gorkem, se stopi. (DEL)

47. Pozimi to gostišče mnogo ptic obišče. Zrnja v njem obilo dobijo za kosilo. (ACIŠIH AJČITP)

48. Cicici, cicici, cicici, ci, ptičica drobna veselo žgoli. Tu pozimi, ko sneg je in mraz, ptičica drobna ostane pri nas. (ACINIS)

49. Zares! Poznam vozilo brez koles, ki pelje, če je sneg, toda le, kjer je breg. (EKNAS)

50. Lonec in korenček in velik kup snega pa lahko napraviš sneženega … (ažom) (ŽOM INEŽENS)